Danes mineva 62 let odkar je komunistična drhal v Novem mestu zažgala ljubljanskega škofa Antona Vovka. Po razpoložljivih zapisih je šlo za pravi ljudski linč, ob zvesti asistenci milice. Povzročitelji so bili menda kasneje nagrajeni, vsekakor pa nikoli javno imenovani, kot se za kolektivistično kontinuiteto spodobi.
Težko si je predstavljati kako nizko se lahko spustijo ljudje, očitno pa spodnje meje sploh ni. Karkoli si izmislite, vedno boste našli pokvarjenca, ki bo pripravljen narediti še nekaj bolj umazanega in v tem primeru celo ob podpori do kraja pokvarjene oblasti.
Dogodek kaže približni nivo takratne slovenske politike, ki je bila očitno nekaj takega, kot je danes Islamska država ali Boko Haram. Res pa je, da ji je uspelo posejati dobro seme, ki je bogato obrodilo in katerega sadove zdaj žanjemo.
Edino kar v zadevi vzbuja vsaj malo zadoščenja je, da so se kljub vsemu le našli ljudje, ki so to sramoto slovenske zgodovine obeležili s spominsko ploščo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar