torek, 8. maj 2012

Prostora je še vedno dovolj za vse …

Spet me je začel zanimati prostor. V bistvu me je vedno zanimal, vendar se mi zdi, kot da sem ga na novo odkril. Ne vem sicer točno kje, verjetno le v sebi. Zdaj se ga moram še nekako znova navaditi. 
Dolgo sem živel v prepričanju, da je nujno povezan z materijo. Pa ni. Namreč-, prostor očitno le ni isto kot vesolje. To sem nekje slišal in ne da mi več miru.
Vesolje je nekaj, kar definitivno je v prostoru, vendar ni rečeno, da je tako tudi nujno. Torej-, prostor vsebuje vesolje, morda pa lahko obstaja tudi sam. Zgolj kot njegovo veličanstvo Prostor. Nekaj, kar pre-prosto je. Nekaj, kar reagira z materijo in energijo, če ju vsebuje in če predstavljata kaj takšnega kar bi lahko ločili ali pa gre zgolj za dve prostorski lastnosti. Le dve, nam zaznavni reakciji enotnega prostora na neko vsebino.
Druge lastnosti prostora so še dimenzija, čas, gravitacija, jedrska sila in morda še kaj. Pokažejo se, če je kaj v njem, na primer materija, če je ni, pač ne. Tega ne moremo vedeti zagotovo, ker je materija tudi vse kar smo in zaznavamo. Prostora ne dojemamo, saj ga tudi čutimo ne. Kako bi ga? Smo pač vliti iz materije in v njej. Materija pa je položena v prostor. Gostuje v njem kakor kapljica v morju. Morda začasno, morda trajno - kdo bi vedel? Kaj pa, na primer, lahko kapljica v oceanu sploh ve o prostoru, ki obkroža planet, pa naj bo še tako bistra v sebi? Nič. Skoraj nič. Morda lahko vsaj ugiba.
Prostor nas vedno prehaja, prepaja in obkroža, le v njem obstajamo, a nam kljub temu ne predstavlja nič znanega in skoraj nič zaznanega.
Ne verjamete? Pa odstranite iz vesolja vse zvezde, planete in vse te atome ter še vso ostalo navlako kar je pač je, z mano vred – zradirajte prav vse do konca-, tudi informacijo in prapok. In kaj ostane? 
Nič? 
O ne, nič pa ne, ne govorite mi o niču – tako sem mislil do sedaj, vendar ta nič ni pravi nič – še vedno je prostor, in to z lastnostmi, ki čakajo ... da pride še kaj. 

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)