nedelja, 18. januar 2015

Tukaj sem.


Biti tukaj pomeni biti pripravljen. Če si tukaj, potem se lahko tudi kaj zgodi; nekaj boš storil, nekaj odgovoril ali naredil nekaj zase ali za koga drugega. Če nismo pripravljeni, če nas ni tukaj, potem ne moremo nič storiti, nas pač ni. Smo drugje, ali pa morda nikjer. Ne vemo. Ne slišimo.
Mnogim se zdi čudno, če gre kaj mimo njih. Če kaj preslišijo. Pa niti ni čudno. 
V času digitalnega življenja se nam zlahka zgodi, da smo tukaj, kjer nas ni. Izgubljamo se v nekih drugih prostorih, kjer sedimo, kar čakamo ali pač smo. Ni pomembno-, pomembno je, da nas ni zraven, da namesto svojih rešujemo težave drugih, gledamo, kaj se dogaja drugim, namesto, da bi pogledali, kaj se dogaja nam ali tistim, ki so z nami. Če pa se nam zdi, da se nam nič ne dogaja, potem pa je to morda še bolj zaskrbljujoče, ker smo postali slepi in gluhi.
Če nas ni, se nam lahko zgodi, da ne bomo slišali klica, da bo šel kdo mimo nas. Nekdo nas bo poklical ali pa nam prišepnil, da smo izbrani ali da je čas, da kaj storimo.
Kdor je tukaj je pripravljen in ne prepušča stvari naključju. 
Če nas ni, potem bo mogoče kdo drug, mogoče bo praznina ali pa kaj takšnega kar nam sploh ni všeč.
Kdo bi vedel? Mi že ne, če nas ne bo tukaj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)