sreda, 14. januar 2015

Nekaj vmes


Kako zelo smo pogojeni z našim okoljem. Vpeti smo v vse te zakonitosti, ki nas obkrožajo in naša telesa so popolnoma določena z zahtevami tega sveta. Noge so neuporabne brez gravitacije, oči brez svetlobe, ušesa brez zvokov. Že če poskusimo živeti pod zemljo, vodo ali le par kilometrov višje, nam večina organov, udov in čutil, ki nas sestavljajo in predstavljajo, ne koristi več. Telo je v spremenjenih okoliščinah neuporabno brez nekega vmesnega člena, brez nečesa med tistim, kar zmoremo in tistim, kar okolje zahteva od nas. 
Obvladujemo samo ta delček stvarstva v katerem smo in vidimo samo tisto, kar se nam pokaže skozi ozko špranjo naših sposobnosti. Nič več od tega.
Kaj pa je z nezaznavnim; z vsem tistim, česar ne moremo videti, slišati, okusiti, otipati ali razumeti? Za razumevanje stvarstva in stvarnika prav tako potrebujemo posrednika. 
Naš posrednik do Boga je Jezus Kristus, Božji Sin, ki se je učlovečil, da bi mi spoznali Boga. Šele po Jezusu se nam Bog da spoznati, šele po Njem se nam razodeva.    

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)