ponedeljek, 27. avgust 2012

Vaš današnji izbor: Državni udar.

Predlog nekdanjih oficirjev teritorialne obrambe in prestopnikov iz JNA, ki bi očitno na hitro radi rešili težave v katerih se je znašla Slovenija, je vsekakor izviren in skoraj adrenalinski, vendar žal z nekoliko premočnim okusom po bananah. 
Pobuda za razpustitev vrhovnega in izvoljenega organa oblasti in nastavitev tehnične vlade, ni namreč nič drugega kot državni udar, še zlasti zato, ker ideja prihaja s strani vojakov, ti pa si verjetno tudi že konkretno predstavljajo kdo bi naj imel oblast v rokah in kako naj bi jo uresničeval.
Glede na to, da to predlagajo ljudje, ki definitivno uživajo bonitete te države, pa je iz takšnih pozivov moč začutiti tudi splošen nivo državljanske pokorščine te družbe, ki je pa definitivno srhljivo nizek.
Morda bi bilo bolje, ko bi bivši vojaški gospodje predlagali ljudem naj zaenkrat raje vseeno sodelujejo s svojo in njihovo oblastjo, kakršnakoli že je, in skušajo na legitimen način, predvsem pa z odgovornim delom, prispevati k boljši prihodnosti vseh - verjetno tudi njih.




nedelja, 19. avgust 2012

"Modrost si je naredila hišo ..."

Kar veliko moraš vedeti, preden ugotoviš kako malo v resnici potrebuješ. 
Za preprostost ne potrebuješ velike premetenosti ali znanja, nasprotno, preračunljivost in učenost zameglita pogled na preprosto. 
Ljudje radi uporabijo besedico "preprosto", kadar zakomplicirajo. Preprosto pa je vendarle lahko le preprosto-, neizumetničeno in nezateženo. 
Preprostega se ne da izumiti, ko ga najdeš, se mu lahko zgolj prepustiš. 
Zato je tudi ljubezen preprosta. Ne išče razlag. Kar prevzame in očara. Stopa lahno in zapleše bosa.
Preprostost je redka. Zelo redka. 
Večina vsega je zatežena in preresna. 
Veliko ljudi se preprostemu posmehuje in preprosti se sramujejo svoje preprostosti. 
Zelo se motijo-, ponosni bi morali biti na to, da so preprosti. 
V bistvu so blagoslovljeni. 


Saj pankerjev sploh ni več ...

... samo nekatere ženske še delajo zdraho.

Pa še te so pozaprli.


nedelja, 12. avgust 2012

"Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga."


Včasih res ni pravega smisla, ali pa sploh nobenega smisla. Zdi se, da komaj nekaj za silo stoji samo, že se ruši-, ne obstane-, polzi v brez-skeletno močvarasto sluz in se utaplja v muljastem vsakdanu. Nima ne temeljev, ne volje - ali pa sploh ničesar, kar bi potrebovalo za življenje.
Leta in leta se mučim z zbiranjem, zlagam v predalčke in albume, ki ne zanimajo nikogar in slej ko prej vse pade v veter, ki vedno razstresa po vogalih praznih vež. Ostajam brez vsega, tak kot sem in še bolj tak kot nočem biti. Brez sličic, brez spominčkov in brez smehljajev ... v prehodu med večnim in še bolj večnim - pod soncem, ki samo peče in med trnjem, ki samo bode, v navadah, ki dušijo moči in scvrejo upanje.
Življenje niti ni nekaj, kar bi si želel, če bi lahko izbiral. Morda bi rajši ostal kar v večnem niču ali pozabi ali pa kar tam kjer sem že bil - torej v genski kombinaciji, ki pač ne bi prišla na vrsto. Zakaj bi si želel še več od tega kar že je - saj še to ne zabava, dejansko utruja in spreleti me srh če pomislim, da bi lahko trajalo večno. 
Tako se je verjetno počutil tudi Prerok. Trudoma je iskal in ves gorel, pa vendar našel sovraštvo in obup.
Gospod mu odgovarja tako, kot je prav. Tako kot zmore le On. Ko si želi smrti, ga okrepča in postavi na pot. Ne spusti se z njim v razpravo o smislu, ničesar mu ne očita niti ne kaže veličastnih znamenj. Zgolj dotakne se ga in preprosto povabi naprej.  Reče le to, kar pričakuje in ne tega, kar ne bi bilo prav.
Verjetno vsa dejanja res niso dobra, še manj potrebna, vendar so prava, kadar so narejena z ljubeznijo in v dobri veri. Le takšna lahko vodijo tja kamor želi srce. Ne očitaj si napak, vedi, da si večji od njih in da zmoreš najti pot tudi z njimi.

 

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)