četrtek, 08. januar 2015

Neznosna lahkost ubijanja


Najbrž je naključje, vsaj za tistega, ki verjame v naključja, da smo na isti dan seznanjeni z dvema, vsaj navidez popolnoma različnima novicama, ki pa jima je skupen zaključek, in sicer smrt. Prva novica je prišla iz naše najnaprednejše zdravstvene ustanove, kjer so obelodanili, da se jim je zgodila medicinska pomoč pri umiranju, druga pa iz francoske prestolnice, kjer se jim je, na nek način, prav tako zgodila pomoč pri umiranju, le da ne s strani zdravnikov, ampak morilcev z brzostrelkami. 
Če so v prvem primeru javna mnenja morda še nekoliko deljena, češ, da takšna zadeva morda le ni tako enoznačen umor, pa pri drugi seveda ni nobenega dvoma. 
Pa se vprašajmo zakaj? Zakaj je pomoč umirajočemu bolniku kaj drugega, kot eksekucija bogokletnega novinarja. Slišati je obupno, vendar je v obeh primerih nekdo umrl prej kot mu je bilo namenjeno. 
Človeško življenje je eno samo, podarjeno človeku, meni od Boga, komu drugemu pa po neverjetnem naključju, vseeno, nihče si ne more lastiti življenja nekoga drugega in nihče bi ne smel odločati o odvzemu življenja. To, žal velja tudi za splav, in evtanazija je, vsaj zame, preprosto napačna in nemoralna odločitev. Nepoštena pri vseh teh medicinskih možnostih. 
Če opravičite evtanazijo, lahko opravičite tudi holokavst. Gre le za idejo in zgodovinski okvir. Pri evtanaziji skrajšate trpljenje bolniku in sorodnikom, pri holokavstu zdravite družbo kot celoto ... ali pa zgolj maščujete žalitev nekega preroka. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)