ponedeljek, 29. marec 2010

Zravnajte Gospodovo pot #35

Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi. Hiša se je napolnila z vonjem po dišavnem olju. (Jn 12,3)

Doživljanje je zbiranje trenutkov. Podob v šopek.
Kot sličic, ki jih vlagamo v lastne nevronske žepke, opremimo z glasovi, igro svetlobe in paleto zaznav. Nekakšen senzorični multimedijski predalnik.
Med zaznavami je prav vonj še posebej zanimiv, nekako zanemarjen in skoraj zakrnel, a vseeno izrazit. Primaren.
Vrača se v vonjavah starih kuhinj, krušnih peči, hiš, hlevov, pohištva, morda ljudi, parfumov. Arome zamrznejo nekje v nas, a včasih, zaradi bogvečesa, spet zbudijo silovite občutke. Prave transformacije. Vsaj meni.
Takrat me preselijo v nek pozabljen čas in zaprašen prostor, posedijo h krušni peči in oblijejo s svetlobo, ki jo majhna okna pocejajo v kvadrate na lesenih tleh. Skozi svetle pikice v žarkih vidim obraze in obrise, ki jih ne bom več videl in glasove, ki jih ne bom več slišal.
Nekako silno in otožno. Hrepeneče občutje.
Kako zelo je morala žena ljubiti Gospoda, da mu je mazilila noge s svojimi lasmi? Kaj takšnega se ne dela navadnim ljudem. Kaj takšnega lahko narediš nekomu, ki ga res obožuješ kot Boga. Ki si mu neskončno hvaležen.
In vendar, pomemben ali kar glavni del, že tako močnega prizora, je zaznavanje. Zaznava, vtisnjena nekomu, ki je besede zapisal ali zgolj pripovedoval, dokler jih ni zapisal kdo drug. Majhen in skoraj nepomemben detajl. Pa vendar logičen, nadčuten in nekomu tako povezan s spominom, da ga ni pozabil.Hiša se je torej napolnila z vonjem.
Evforično in popolno občutje Gospodove bližine ter hipnotično oboževanje je bilo v zavesti pričevalca povezano s sladkobno orientalsko vonjavo. Olje narde se še zdaj uporablja v aromaterapiji. Torej, kot neke vrste zdravilo, pomirjevalo.
Morda je žena tako hotela le uresničiti vtis, ki ga je Gospod naredil nanjo. Vsekakor je bila dovolj neposredna, da bi bilo to mogoče. Ni hotela hvaliti. Besede so ji bile premalo za opis tistega, kar je občutila. Morala je narediti kaj več. Morala je doživeti nekaj telesnega. Hotela je ljubkovati in občutiti popolnost. Predanost duše in telesa.
Takšna je bila torej njegova bližina. Sproščujoča in pomirjujoča. Popolna.
Ob njem so ljudje ozdravljali in se počutili dobro.
Njegov pojav je bil najbrž kot duh.
Kot Duh.
Prišel je tiho in napolnil ves prostor.

3 komentarji:

  1. Neverjetno s kakšno lahkotnostjo Robert Kaše podaja Božjo besedo. Vsaka beseda ima svojo težo, ki te predrami iz tistega tako znanega...saj sem še kar dober..Potrka na vest in ob enem, ti da polet, ker zdaj ponovno odkriješ, da je Božja beseda živa tudi preko tebe.

    Gordana

    OdgovoriIzbriši
  2. Oh, hvala lepa ... prijazna si ...
    Meni se ne zdi nič kaj takšnega, pač nekaj postnih prebliskov ob dnevnih berilih.
    Sicer smo pa že na koncu. V soboto bo 40, in to je to.
    Hvala lepa.
    Želim ti veselo Veliko noč in polno srce vstalega Zveličarja.

    Robert

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala tebi.

    Veselo veliko noč in še veliko objavljenih prebliskov...

    Gordana

    OdgovoriIzbriši

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)