
Postati pomemben. Nekdo. Dvigniti svoje ime višje od drugih in se postaviti nadnje.
Volja do moči in sladke sanje. Takó prastaro razmišljanje.
Nekaj, kar je očitno za večno zapečeno v genom in vedno znova privlačno.
Kot pomlad, kot mladost ali celo tisto hrepenenje … po nečem pač.
Nikoli ni dovolj, le naprej, le več in več, še in še …
Želja je lahko neskončna, možnosti pa ne.
Človek ni Bog in nikoli ne bo.
Včasih še človek ni.
Pa bi moral biti. Vsaj to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar