svojih steza me uči. (Ps 25,4)
Vse poti so dobre, kadar so v Gospodu.
Slabih ali napačnih ni, če je vsebina prava.
Brez skrbi mu lahko zaupam, ne bo me zapeljal na slabo. Različne poti so, človeško gledano, bolj ali manj utrudljive, morda trše, bolj zavite. Ali pa sem se na njih znašel slabo pripravljen. Šibek. Kot bos na trnju.
Kako naj jih prepoznam?
Kako jih ne bi? Saj so kar tu, pred mano. Vseskozi.
Preprosto grem. Gledam smerokaze srca in se pustim voditi Gospodu. Ko reče stopi, stopim, ko reče premisli, premislim.
Kaj bi se mučil ... saj me vodi. On že ve ...
V njem so vse smeri kot ena sama.
Prava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar