Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa. (Lk 11,23)Govori se, da je vseeno. Da sploh ni pomembno kje, kdo in kaj si. Nikogar naj ne bi brigalo niti kako živiš, misliš, delaš in veruješ. Pomembna naj bi bila le ena vrsta zvestobe, in sicer sebi. Pomemben si samo ti oziroma Ti.
Njega, da sploh ni. Pravzaprav ni niti nikogar drugega.
Sam si, zato lahko delaš kar hočeš, važno je samo, da je tebi dobro. Brigaj se zase!
Takšni so časi. Posameznik ima vse pravice v svojih rokah, lahko dvomi in toži v vse in vsakogar. Dolžnosti ni več, niso zanimive.
Posameznik je središče sveta, vse je v njegovi službi. Skupnost potrebuje samo toliko kolikor mu koristi. Da bi sam kaj naredili za druge? Zakaj le? Kaj ga briga …
Jezus pa je blag, usmiljen in neskončno popustljiv. Skoraj vedno. Razen tukaj! Tu pa ne popušča. Ko gre za zaupanje v Očeta in pričakovanje nebeškega kraljestva, ostaja na svojem.
Tega danes manjka. Ni vseeno, ni vse relativno. Nekaj je gotovo. Nekaj mora ostati. Trdne vere in zaupanja v vrednote.
Jezus pa je blag, usmiljen in neskončno popustljiv. Skoraj vedno. Razen tukaj! Tu pa ne popušča. Ko gre za zaupanje v Očeta in pričakovanje nebeškega kraljestva, ostaja na svojem.
Tega danes manjka. Ni vseeno, ni vse relativno. Nekaj je gotovo. Nekaj mora ostati. Trdne vere in zaupanja v vrednote.
Skupnost je vrednota in njena vrednost je večja od seštevka posameznikov.
Njegova Pot je in ostaja prava.
Zanjo je prišel, umrl in živi.
Njegova Pot je in ostaja prava.
Zanjo je prišel, umrl in živi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar