"On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, kajti jaz vedno delam to, kar je všeč njemu." (Jn 8,29)Nekaj o smislu. Recimo, kar vsega.
Ali pa raje ne! Za začetek morda samo nekaj malega.
Zakaj bi iskal vse odgovore?
Smiseln je itak samo eden. In sicer, osebno moj. Privatni.
Pravzaprav ... še ta ni nujen ...
Veliko nas živi, ne, da bi pravzaprav vedeli zakaj. Tako pač je.
O smislu tudi ne moreš "kar nekaj".
Zakaj tisto nekaj sploh je? Zakaj je tisto nekaj sploh jaz?
Ali smo res "kr'tko neki"? Iz čiste teorije.
Sto ničel, potem pa ena številkica procentov verjetnosti da bo. Pa je.
Nekakšne slučajne kisline na nekašnem slučajnem kamnu.
Kroglica na ruleti se je slučajno ustavila na "človek". Lahko bi se recimo na komar ali kaj podobnega. Pa kaj potem?
Plosk! In ni ga več ...
Gospoda je poslal Oče in glej, ni ga pustil samega.
Pa saj je tudi mene poslal Oče. Saj ne more biti drugače. On pošlje in odpokliče. Kogar hoče. Vsakega.
Podeli vlogo, pusti, da jo odigraš in te reši.
Ampak to še ni vse. Bistveno je to, da če me je postavil, potem me tudi ni pozabil.
In to je dovolj. Z ostalim se ne mučim. Danes ne. Tokrat ne.
Dal mi je vlogo, kakršno pač. Scenarija še nisem prebral do konca, verjetno sem pa že čez polovico.
Moja vloga je zelo, res zelo drugačna od Gospodove. Razumljivo.
Ni ravno nekaj ... pa bo že ...
Ne vem, če mu je všeč tako kot je.
Pa vendar ... če mu ne bi bilo, bi verjetno že spremenil. Saj še bo ...
On že ve.
Za zdaj me pač prijazno varuje pred napadi iskanja.
Prav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar