sreda, 24. december 2008

Začasno o času …

Smo na pragu razkritja največje izmišljotine vseh časov. Namreč časa samega. Verjeli ali ne, ljudje so si čas preprosto izmislili, kot so si izmislili tudi naprave s katerimi bi radi nadzirali minevanje. Večstoletni trud ni obrodil sadu … žal … časa ni ustavil ali ga vsaj malo upočasnil … postavil je le referenco, nadomestek, primerjalno dogajanje … kot drogove ob cesto po kateri se vozimo in sproti odpadajo na prevoženo pot.
Vendar to še vedno ni čas … je le enakomerno spreminjanje. Prav takšno je ujeto tudi v izum, ki zdaj v eni pojavi tiktaka, v drugi pa tiho seva in vztrajno spreminja histerično rdeče številke na nočni omarici.
Čas je popolna abstrakcija … neresničen, umeten, fizikalni pojem … predvidevam, da ustvarjen za potrebe primerjave stanj.
Cerkveni oče, sveti Avguštin je čas razlagal kot "gibljivo podobo negibne večnosti". Vprašanje če ta definicija še ustreza modernim predstavam. Čas je vsekakor izgubil atribut negibnosti, konstantnosti. Čas ni stalnica … ne teče vedno enako … ne samo v subjektivnem smislu, torej človekovem dojemanju sveta, temveč tudi v fizikalnem, kozmološkem pomenu. Iz teorije relativnosti izhajajo pogoji spremenljivosti časa kot protiutež fizikalni nespremenljivost hitrosti svetlobe. Nekdo pač mora popustiti in v tem primeru je bil to čas.
Človeštvo se je navadilo živeti z dogovorjeno časovno sekanico, zloženko … s katero je poistovetilo minevanje … sekvenco poimenovanih trenutkov, delčkov časa, obdobij, sekund, minut, ur … čeravno v naravi ti ne pomenijo nič.
Moderni človek je izgubljen v času, če ta ni nadzorovan, vpet na referenčni okvir tiktakanja, spreminjanja številk, začetkov in koncev ob določenih položajih kazalcev, rezervacij … časovnega reda ali nereda …
In vendar, človeški čas ni takšen … človeški čas je nekaj popolnoma drugega … včasih razvlečen in počasen kot med, drugič spet izmuzljiv in ubežen. Če bi človek določal dolžino sekunde bi ta vsekakor ne bila vedno enaka … jasno v primerjavi z standardno, astronomsko. Sekunda počitka, bi bila čisto nekaj drugega kot na primer sekunda dela … sekunda ljubezni spet drugačna od sekunde sovraštva …
Spreminjanje je naravna zakonitost, tako kot na primer gravitacija ali pretvarjanje energije … Človek se je odločil pojme ločiti, poimenovati in opisati … odtod tudi čas. V naravi tisto, čemur mi rečemo čas ni ločeno od na primer sevanja sonca ali gibanja lune … pojme so med seboj ločili ljudje … genialni misleci in na ta način pojave razložili, predvideli … udomačili. V fiziki je narava modelirana, preprosto zato, da bi bila lažje razumljiva … Človek ne more dojeti vsega … videti vseh vplivov in povezav … razumeti okolja kot celote, povezanega sistema … lokomotiva je stroj, ki ga pa sestavlja tisoč delčkov. V naravi ni tako … narava je čez in čez povezano živčevje, ki funkcionira kot en organ ... kot telo …
Narava modelov ne rabi … vesolje ima enoten koncept, ki ne izhaja iz ločevanja pojavov in vplivov enega na drugega … realni čas je pognan tok sprememb … ali teče enakomerno ali ne še ne vemo … ali se ustavlja ali pospešuje, prev tako ne … nekoč je verjetno stekel … nekoč se bo verjetno iztekel ...
Samo, ne vem … ali sploh še je kakšen "nekoč", če čas neha teči …?
video

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)