Ajeto!.dk

Današnja evropska pohištvena industrija očitno razume znamenja časa. Proizvajajo nizko-cenovne polizdelke, ki jih uporabnik potem doma sam sestavi. Seveda, z nekaj rokodelske žilice in ko nikakor ne gre drugače, z zazrtostjo v priložena slikovna navodila. Da, natanko tako, slikovna. Veséli se človeštvo! Babilon je presežen, spet lahko začnemo graditi stolp. Besed ne rabimo več, zmagala je slika, skica, crtež, načrt, dispozicija ... Vse je narisano. Besede so izgnane … out.
In čemu vse to služi? Kar se mene tiče, skrbi za tiskano besedo … pretežno slovensko, kajpak. Skoraj hecno … za tiskano besedo skrbim torej tako, da sestavim omarico za knjige po slikovnih navodilih.
Skratka, da ne puščam morebitnih bralcev predolgo v negotovosti, naj povem direktno. Res je, spustil sem se v kulturno investicijo in kupil omarico, stalažo (kakšna čudna beseda, nekako ostra, lahko bi se bril z njo …) za knjige.
Gre za mizarski izdelek, ki je nastal v Kraljevini Danski, natančneje v vasi Faarvang. Zanimivo, Faarvang je vas sredi Jutlanda. Ime ima po družini, ki očitno še vedno živi tam. Družinska vas.
Skratka z izdelkom Danske pohištvene tvrdke sem se kratkočasil današnje dopoldne. Pomagal mi ni morda Hamlet, kot bi kdo pričakoval, ampak Jakob. Za razliko od slavnega Danca, se naš tamau ni veliko spraševal, ampak predvsem ukrepal. Spoprijateljil se je zlasti s kladivom in ko zabijalskih uslug nisem več rabil je tudi njegova delavoljnost dosegla razpolovno dobo. Torej, ostal sem sam s kupom desk. Simbolično, skoraj … morbidno.
No, po nekaterih vmesnih tehničnih šibkostih, je kreacija dosegla zadostno podobnost s tistim kar je bilo v navodilih. In to je to.
Ženi ni všeč. Škoda.
Skušal bom obdržati oboje.


"Guds hjælp, folkets kærlighed, Danmarks styrke"
(Božja pomoč, človeška ljubezen, danska veličina)