nedelja, 07. december 2008

Vpijoči

"Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med." (Mr 1,6)


Te "kobilice" so me vedno znova spravljale v skušnjavo, da bi svetega Janeza Krstnika označil za neuravnovešenega ... dokler nisem zvedel, da jih nekateri še vedno jedo in na spletu prebral celo nekaj okusnih nasvetov ... kot na primer "kobilice v beli čokoladi" ali pa"proteinske bombice ...".
Mogoče je pa duhovnikov sin, priljubljen in pameten človek, ki se je odločil pustiti vse skupaj, udobje, družbeni ugled, kariero ... in postal radikalec, l'enfant terrible svojega časa, slaba vest takratne posvetne oblasti in duhovščine ... dejansko izbral najboljši možni jedilnik - proteine in ogljikove hidrate, brez nepotrebnega balasta in maščob ...
Puščavnikove prehrambene navade so seveda zanimiv detajl, ne pa ključni ... Ključno je, da je poleg jedilnika, popolnoma prečistil tudi svoje srce, mišljenje, svoj svetovni nazor, odnos do družbe. Za njega ni več popuščanja, Janez je prestopil prag vljudnosti, predrl ovoj spoštljivosti; "Množicam, ki so prihajale k njemu, da bi jih krstil, je torej govoril: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi?" (Lk 3,7)
Janez se ne boji se nikogar več - čaka samo še Mesija, vsi ostali so za njega mrtvi, propadli v grehu. On je odprt samo še za Osvoboditelja, drugi predstavljajo posameznike, sopotnike, za katere ima eno samo sporočilo: "Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja." (Mt 3,8)
Dandanašnji je puščava lahko tudi naš notranji svet v katerega se vsaj občasno umikamo in se v njem hranimo s kobilicami ali pa se panično bojimo odmakniti od mize polne dobrot in na puščavo gledamo, kot nekaj neprijaznega, tujega ... smrtno nevarnega ...
Puščava ni le izgubljen kraj propadanja, puščava je lahko kraj počitka, miru, soočenja z vsebino in ne le z obliko. Puščava je lahko kraj spoznanja, zatočišče duha, resnice ... umika od hinavščine, zlaganosti in nezaupanja.
Puščava je dejansko kraj, kjer se znajdeš sam, kjer lahko spoznaš sebe in se zaveš, da si odvisen le od svojih nog, korakov, odločitev ... če se boš izgubil, se boš zato, ker nisi dovolj dobro opazoval ... razmišljal ... pazil nase ... Si se prehitro ali prepočasi odločil.
Puščava ni kraj preživetja ... puščava je kraj doživetja ...
"Ko človek misli, da je prišel do konca, je šele na začetku,
in ko se bo ustavil, bo še vedno v zagati." (Sir 18,7)

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)