Značaj

Gremo ven! Ajde. V takšnem lepem vremenu je treba malo ven pa čeprav je sedem pod nulo.
Tavečji, odločno: "Ne grem, me zebe." Torej nič!
Žena, taktično: "Samo tole preobrazbo še pogledam na televiziji." Torej nič!
Tamau, zagnano: "Greva se smučat." Aha, eden pa le bo! Takšen rezultat sem tudi pričakoval.
Hm … ne zna se smučat. Pač ne smučamo. Sevnica ni na Gorenjskem in za nas je ta šport drag. Predrag. Jaz sem včasih smučal in imamo nekaj bolj stare opreme. Smo pred leti kupili na sejmu za tavečjega in zdaj je tamalemu ravno prav.
Za tele naše hribčke je še kar nekako … mogoče bomo kdaj tvegali in nabavili kaj boljšega …
"Dobro … pa greva … v Zabukovje …", rečem in si mislim, da če že ne drugega, bova pa vsaj na svežem zraku.
In sva bila res. Lep položen travnik, sonček, pa zmrznjena zemlja in ravno prav suhega snega da ni treba štamfat …
Pa sva se spuščala. Jaz sem gor nosil smuči od obeh on pa palice.
Dvakrat je šlo fino. Potem sem pa predlagal: "Glej mene, te bom naučil zavijat …"
Je poskusil in … bumf v sneg. Pa se je bilo treba pobrati … Hudo! Pa še enkrat … pa še enkrat …
Potem pa … konec! In seveda … pričakovana izjava, izrečena v še bolj pričakovanem tonu: "Dost mam tega brezveznega smučanja!"
Meni je še pasalo. Ne moti me če moram nositi smuči v hrib. Tudi to je rekreacija. In to dobra. Tako sem se jaz učil smučati. Tako smo se včasih sploh šli zimo, sneg in nekakšne zimske športe. Ure in ure na snegu. Noter smo šli šele ko se nam je zanohtalo z ledenimi hlačami in mokrimi nogavicami.
Zdaj vem, da se na ta način nismo samo do sitega naužili zimskih radosti. Bilo je še nekaj drugega, nekaj pomembnejšega … tudi za življenje. Naučili smo se potrpeti. Od mraza stisniti zobe in … gremo naprej. Drugi se niso dali … jaz pa tudi ne.
Pa sem ga malo provociral: "Jaz se bom še parkrat peljal, ti se pa pojdi preobut v škornje in nesi smuči k avtu."
To pa ne. Spet je šel na smuči in greva počasi skupaj … pa spet bumf v sneg.
On spet konec, jaz pa še ne … in spet … in spet.
Iz male zimske rekreacije se je razvila igra značajev.
E, pa … da te vidimo … Jezil se je, kričal, se metal po snegu …
Malo sem ga pustil razsajati … potem sem se pa tudi jaz naveličal … in sva šla …
V ogretem avtu sem mu potem prijazno (beri - hinavsko) ponudil iztočnico: "No, povej Jakob … ali se ni bilo fino smučati? "
"Ne!" Samo to!
Imel je rdeča lička in bil je utrujen. Razmigal se pa le je … tako in drugače.
Nad Pokojnikom je bila že polna luna. Gole veje kostanjev ob cerkvi Sv. Lenarta so segale proti njej kot proti rumenemu balonu. Rahle ledene meglice so pokrivale zasnežene grobove in nekaj svečk je delalo rumene kroge v snegu.