Cпасибо Газпром!

Temu planetu ne moremo nič odvzeti ali dodati. Vse kar človek lahko stori je le da tu in tam kaj prestavi, preoblikuje, transformira, združi, razgradi ... ali pusti raje vse skupaj na miru …
Vse kar je v naravi sploh lahko, je bodisi že bilo ali pa je zdaj. Stvari so nekako ... kar na voljo, "za vzet". Lahko jih uporabimo … če hočemo. V bistvu jih kar nekako moramo, največkrat nimamo prave izbire. Ni pa vedno nujno. Iz nečesa je še vedno lahko tudi nič. Obratno ne gre. Iz niča je lahko samo nič.
In kaj sploh tisto nekaj, kar torej je, sploh je?
Seveda, naravna bogastva, kajpak. Ta so še vedno tam kjer pač so. Človek ni zanje storil popolnoma nič. Kar naredi ali izumi je namenjeno samo njihovemu izkoriščanju. Pa naj bodo to ogljikovodiki ali rude … pa tudi gozdovi. Govora je sicer o obnovljivih virih … sonce, voda, veter ... V bistvu pa tudi ti niso obnovljivi zaradi človeka. Kvečjemu so takšne narave, da jih človek ne more izčrpati. Najbrž bi jim bolj pristajalo ime - neizčrpni.
Viri so za ta svet in očitno tudi prihodnji, vse pomembnejši. Vse bolj strateški, že kar usodni. Kdor poseduje viške lahko od njih živi. In to dobro. Pravzaprav ne od njih, ampak od tistih, ki vire potrebujejo. To se pravi krade planetu in trži. Dejansko izkorišča neenak položaj prebivalcev sveta in lagodno živi na račun pridnosti in iznajdljivosti drugih.
In ravno na teh razmerjih se lahko učimo ureditve današnjega sveta. Ta svet sploh niso ideologije ali religije. Ne narodi, regije ali plemena. Niti vlade, države, politične stranke ali diktatorji. Svet sploh ne funkcionira na ljubezen, prijateljstvo, privrženost, predanost, človečnost, solidarnost …
Ta svet je igrišče fevdalcev, roparskih vitezov, plemenskih poglavarjev, kolonizatorjev, monarhov, divjih lovcev, desperaderjev, teroristov, sužnjev z lastniki, gusarjev, komandosov, fanatikov, zgubljencev, zmedencev, zbegancev, paničarjev, nič hudega slutečih, ovčk, beguncev … in seveda trgovcev z viri.
No … in prav slednji so očitno v teh bridkih zimskih dneh spet prevzeli oblast nad pol Evrope. Približno 200 milijonov ljudi bo neposredno ali posredno v težavah zaradi njih. Nekatere že zebe, nekatere še bo, tretji bodo ob delo in zaslužek …
Kako žalostno, a žal resnično, da se iz zime v zimo pri vzhodnjakih ponavljajo popolnoma enaki vzorci obnašanja … z enim samim ciljem. Izkoristiti tiste, ki so še likvidni, da plačujejo za tiste, ki niso.
Zgodba o velikem G je dejansko zgodba o roparskem zavzetju Ruskega plinskega fevda. Nič romantičnega ni zadaj, le pohlep, korupcija, sprega visoke politike z denarjem. Bratski slovanski poljubi in trepljanje po ramah, v žepih pa … ne fige, ampak noži za zabijanje v hrbet …Svet še zdaleč ni tisto, kar bi moral biti. Mogoče sploh nikoli ne bo tako dober za ljudi, kot bi lahko že bil. Še vedno je zelo nepredvidljiv, zahrbten, nekako čudno zamotan in včasih … hladen.

Ko je še toplo ...

... in ko ni več.

Torej ... še enkrat ... hvala Gazprom!