Vse delitve tega sveta so umetne ali brez prave vsebine, razen ene. Vse razlike slej ko prej lahko postanejo ekonomska, vizualna ali načelna kategorija, brez prave, trdne ali trajne podlage v realnem času, razen ene. Za vsako vrsto potencialno ali stvarno konfliktnih situacij, ki se pojavljajo v človeškem življenju, obstaja vsaj ena kategorija ljudi, ki se jih takšna zagata ne tiče, razen ene. Vsi nabori stališč, mnenj, vrednot ali pogledov, ki spremljajo in so posledica družbeno-socialnega položaja posameznika, dovoljujejo ali celo predvidevajo subjektivno vztrajanje na njihovi nesprejemljivosti in trajnosti, razen enega. Vsi posplošeni, pavšalni ali javno-mnenjski pogledi na določeno družbeno skupino so lahko človeško distancirani ali celo permanentno premaknjeni na odlagališče brezbrižnosti in nezainteresiranosti, razen enega.In seveda v istem duhu … obstaja samo ena zanesljivo skupna značilnost vseh bitij tega planeta!
In to je staranje. Njegova posledica pa obstoj temeljne bivanjske relacije žive narave ... torej, med starejšimi in mlajšimi.
Vse ostalo je variabilno, nerazpoznavno, nejasno, neločeno, zlito, fuzzy, mešano ali zmešano, včasih celo čudno … vključujoč razmejitev med starejšimi in mlajšimi.
Na tem mestu je takoj zaznano znano vprašanje. Kdaj postane tisto kar velja za mlado, staro?
Hja … iz prve bi rekel da takrat, ko pride mlajše.
Pa ni čisto v redu. Pri novem vinu to morda velja pri generacijah pa ne povsem.
Nekaterim današnjim mladeničem za vrat diha štirideseta ali so že celo v njenem lovišču. Na drugi strani pa lahko srečaš tudi povsem prizemljene dvajsetletnike.
Različno, seveda gledano iz povsem osebnega gledišča.
Kakorkoli, razmejitev med mladim in starim me v tem trenutku osebno ne nagovarja.
Zanima me predvsem fenomen razlike. Kakšni sta lastni funkciji mladega in starega, da tako redko zaresonirata v skupni frekvenci?
Kaj recimo pri človeku hočemo označiti z atributom "mlad"?
Neizkušen, nedodelan, nedograjen, začetnik, v delu, v izgradnji, v razvoju, v rasti, perspektiven, se mora še kaj naučiti …
Vsi navedeni pridevniki ali opisi so seveda pobrani iz besedišča "starejših", torej nasprotne strani. In tu dejansko naletimo na škripajoči tečaj osi, slabo podmazano vrtišče kolesa "mladi – stari". Na tej točki se prvič resno razhajamo.
Za kaj pravzaprav gre?
Enostavno. Mladi teh opisov ne priznavajo ali postavljajo pod vprašaj vse razen vejic in pik. Ne čutijo se takšne. O sebi ne razmišljajo tako pokroviteljsko kot to počno starejši.
Mladi se prepoznavajo kot … dovolj usposobljeni, pametni, izkušeni in seveda zelo močni, da lahko prevzemajo odločanje … Stari seveda tega ne vidijo na tak način. Prepoznavajo fazo v kateri so mladi zdaj ker so jo tudi sami nekoč doživljali in preizkušajo razliko na sebi. Do mladosti se včasih obnašajo kot do neke vrste bolezni. Kot da je mlade potrebno zdraviti samo zato ker so mladi. V najboljšem primeru menijo, da mladosti manjka začimba preverjenih rešitev, ki jih prinese izkušnja.
Kaj pa "star"? Jasno, prosto povzeto po besedišču "mladih".
Staromoden, tog, okostenel, konzervativen, ne razume, najbolj pameten, hoče imeti vedno zadnjo besedo, preživet, ne da dihat, vsem soli pamet, živi v prejšnjem stoletju, zahojen …
Tu se ponovno razbežimo.
Starejši se skoraj nujno vidijo kot posvečene v izkušnjah, prekaljene v življenjskih okoliščinah, kot tiste, ki se znajo "modro" odločati že samo zato, ker so starejši.
Ne vem. Radikalna stališča mi že od nekdaj aktivirajo pogojni refleks globokega vzdiha. In tudi tokrat je tako. Težko je v celoti pritrditi enim ali drugim. Znanec, ki me ne preseneča s pragmatizmi bi rekel: "Odvisno s kom piješ".
Mladost mora dojeti, da za obvladovanje sveta nista dovolj le moč in volja. Starost mora stopiti ob stran mladostni energiji in ambiciji ter ju spustiti mimo.
Verjamem da je le kombinacija mladega in starega tisti pravi življenjski "Jing - jang". Tudi družba, na vseh nivojih, od družinskega naprej, je genetsko medgeneracijsko strukturirana kar pa nujno pogojuje tudi razvoj medgeneracijskega sožitja.
Drugače ne gre.
In kdaj si torej star?
Hja ... pod vtisom praznikov ... mogoče že takrat, ko ti vsi želijo samo sreče in zdravja … na ljubezen pa pozabijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar