četrtek, 09. april 2009

Trinajsto premišljevanje ob križevem potu našega Gospoda

Jezusa snamejo s križa in položijo Mariji v naročje

Soočenje z neizogibnim, neizbežnim in vendar nerazumljivim. Občutenje trpljenja na lastnih rokah, čutenje solz na licu, bolečina v prsih, ki jih hoče srce preklati. Tako dokončno, nepopravljivo, človeka ni več, vse kar si nismo rekli bo ostalo nemo, vse kar nismo doživeli, bo ostalo slepo. Samodejno se ponavljajo prizori, ki spremljajo spomine. Od žalosti se včasih niti jokati ne da več.

Mlada mamica dve-letne hčerkice se je smrtno ponesrečila. Z atijem sta ostala sama. Pol leta po nesreči se deklica ponoči še vedno zbuja in kliče mamico …

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)