Ne vem, kaj mi je.

Spremembe vremena me praviloma zalotijo nepripravljenega. Drugačnost okolja, majanje dnevnega ritma in pričakovanja nove ustaljenosti, me puščajo nemirnega brez razloga in pričakujočega na nič. Nekaj mi sili kolesca bioritma v preskok. Ta požene nihalo moje odzivnosti v silovito prenihanje in ga takoj zatem spet zaduši v najnižji vesi.
Gledam spopad za nebo, ki si ga prisvajajo zdaj oblaki in zdaj sonce ter na telesu čutim dolgočasen prepih, ki me odganja z balkona in se posmehuje mojemu občutku za oblačenje. Prehajanje zaznav vajenosti v stanja vsiljene negotovosti, z velikim tekom zajeda v skromne zaloge moje sprijaznjenosti in me pušča lačnega ob praznih policah. Pojavi, ki me obkrožajo in vtisi, ki jih ti sestavljajo v meni, se me skušajo držati kot stopinje, imena in srčki narisani v mokro mivko ob stiku morja z zemljo. So kot jasne podobe svetlega dne, z ostrimi robovi in polno zarezanimi oblikami. Ko gladino tako razdrobijo vetrovi kodri ali jo spodrine potuhnjena plima, da se pene poženejo na kopno, te odtise najprej obrusijo, zameglijo … sicer jim milostno še pustijo vsebino a vzamejo jasnost-, da bi, zgolj trenutek zatem, pobrali še tisto malo, kar je ostalo. Na že minulo, me kratko spominja le še verižica jamic, ki se izgublja v ponikanju, dokler tudi ta ne izgine z morjem.
Drobec, ki je dobil svojo priložnost v vrtincu časa in za trenutek izplaval, je spet potonil in se zamešal med ostale. Nastal je prostor za novo pot, napeto je platno za sveže vtise, ki jih zmoremo pričakovati zgolj mi sami. Pričakovanja so priraščena-, zapečena v nas. Narava ne pričakuje-, le sprejema, samo izkorišča dano … ko pride - če pride, vzame in porabi. Kar je, je dobro. Vse je uporabno. Če ne pride, črpa staro ali sploh nič … takrat se tudi pusti spremeniti, prepihati svežemu vetru, izbrisati novemu valu ali pobožati jutranjemu žarku.
Ko oblaki vzamejo nebo, mi vedno zamešajo preveč vode v sladek sončni sirup; takrat me tudi od daleč potegnjene sence, pohodijo po novih čevljih, ki sem jih ravno obul za ples.
To me jezi.