Back OFf

O politiki sem mislil biti danes tiho. Resno. Razmišljal sem ali naj kaj rečem ali ne. Sicer sem mislil nekaj o avtorskih pravicah protifašizma in narodno-osvobodilnega boja, ki si jih je prilastila Komunistična partija, pa me je predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik, prehitel. Izvedel sem tudi zanimivost, da je bil gospod sicer krščanski socialist, da pa je v partijo šel, ker so pač vsi šli in ker je mala partijska sekta tako dejansko postala vodstvo osvobodilnega gibanja. Torej ni kazalo drugega, če si hotel biti zraven, sicer si bil verjetno slej ko prej revolucionarni višek. No, tega spoštovani gospod ni rekel, ampak sem dodal jaz. Pa ne nameravam kakorkoli soditi prelomnih odločitev ali ljudi, ki so jih sprejemali; če bi jih dandanašnji, verjetno ne bi bile nič boljše, kvečjemu slabše.
Skratka, imel sem lep namen današnji praznik, pa naj bo kakorkoli že privlečen za lase, spoštovati s političnim molkom, predvsem iz osebnega spoštovanja, do vseh tistih, ki niti ne razmišljajo o skrivnostni in inovativni simboliki praznika, ampak ga le uporabljajo kot še en dela prost dan. Vsekakor bi bilo krivično vse tiste, ki so današnji dan dojeli kot priložnost za ne-politično sprostitev in upam da je takšnih čim več, kakorkoli obremenjevati z dvomi v iskrenost tega lepega dneva.
Ko sem kasneje, na najbolj gledanem delu pohištva, opazil, da sem zamudil veliki proti-fašistični shod, ki se je danes dogajal v Ljubljani, sem razočaran ugotovil, da je toliko škode že narejene, da je tudi moj blog ne more več povečati. In sem se odločil, da pristavim piskrček ...
Saj ne vem več … ampak, ko sem na ekranu gledal tiste kričeče črno zamaskirane mladce v vojaških škornjih, opremljene s (sicer prečrtanimi) kljukastimi križi in napisi "NAZI HAS NO FUTURE" pod, v pomladnem vetru, vihrajočimi socialističnimi zastavami, sem dobil vtis, da gledam točno tisto, proti čemur naj bi demonstrirali. Naščuvane mlade ljudi, ki se sproščajo z nekakšnimi protesti in v militantni maniri paradirajo skozi izpraznjeno mesto, samo zato, da nekomu pokažejo lojalnost. No, mesto, v resnici ni bilo povsem prazno, bilo je kar nekaj policistov in seveda sam župan, ki je očitno globoko čuteč človek, vsaj kar se slovenske polpretekle zgodovine tiče.
Ob tem sem se spomnil tudi edinih demonstracij v življenju, ki sem se jih udeležil, pa še to ne prostovoljno. Bil sem srednješolec in dogajalo se je jeseni leta 1982, po pokolu palestinskih civilistov v begunskem taborišču Sabra in Šatila, v zahodnem Bejrutu, ki je bil takrat pod izraelsko okupacijo. Demonstracije je menda organizirala ZSMS, izgledale so pa tako, da sta nam odpadli dve uri pouka, ker so nam rekli, da naj gremo na ploščad pred Kulturni dom (dogajalo se je v Trbovljah) in držimo v rokah proti-izraelske transparente. Spomnim se, da je na mojem pisalo "ŠARON DRUGI HITLER", jaz pa takrat nisem vedel, kdo sploh je ta Šaron. Seveda so mi že prej povedali, da je bil Hitler baraba, zato sem kar verjel, da tudi Šarona ni nič prida. Zraven so menda takrat sodili še nekakšni govori in bučna muzika in potem, ko nas je televizija poslikala smo lahko šli domov. Zdaj vem, da je točno zaradi mojega transparenta takratni obrambni minister in kasnejši izraelski premier, general Ariel Sharon, kmalu res tudi odstopil.
No, danes sem imel na ekranu enkratno priložnost videti še tolikšno množico titovk, kot v Bitki na Neretvi, pa stisnjene pesti ob sencah in mnoge strumne partizanske postroje ob harmoniki in golažu; občudoval sem mlada dekleta, ki pojejo samo partizanske pesmi in imajo baje toliko nastopov, da ne zmorejo več; potem sem prisluhnil tudi še ne zelo stari gospe, ki je povedala, da si naj tisti, ki jim partizanstvo ni sveto, raje poiščejo kar kakšno drugo državo … hja, in potem je bila na vrsti prašičja gripa, jaz sem se počutil pa tako osamljenega, da sem se odločil napisati tale blog.
Ne vem no, nekako me je vse skupaj ganilo … takšna energija, takšna skrb, takšen mladostni elan ob grozečem fašizmu in nacizmu, ki nas tako hudo dušita in pritiskata …
Oj, Džoni makaroni, po Afriki caplja, za njim pa dva fašista, polento mešata …