torek, 7. april 2009

Dvanajsto premišljevanje ob križevem potu našega Gospoda


Jezus umre na križu

Smrt je lahko tudi olajšanje, odrešitev trpljenja. Lahko jo prepoznamo kot zvesto spremljevalko, ki hodi za nami in je od nas odpeljala že toliko ljudi, ki smo jih imeli radi. Lahko si celo oddahnemo, ker se bomo z njeno pomočjo pridružili njim, ki so nas spremljali takrat, ko smo se učili prvih korakov in zapustili prav zdaj, ko jih potrebujemo in bi jim morali še toliko vsega povedati.

V domu za ostarele sta v isti sobi več let živeli dve ženski. Spoštovali sta se in razumeli. Ena je umirala in ko se je še zavedala je rekla drugi: "Nič se ne bojte umreti, saj bom jaz tam in vas bom čakala."

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)