Deležnik ...

Tedaj bodo tudi ti odgovorili: "Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?" /Mt 25, 44/

Dejanja usmiljenja so dela in ravnanja, ki skupnost povezujejo, jo delajo človeško in prilagajajo vsem ali vsaj večini njenih članov, ne samo najuspešnejšim. Dejanja usmiljenja niso samo pomoč bolnikom, starejšim in tistim potrebnim, ki jih v našem okolju ali soseščini najprej opazimo. Dejanje usmiljenja je tudi naš odnos do tujcev, drugačnih, izgubljenih v življenju, tudi tistih, ki bi po našem mnenju lahko živeli drugače, kot živijo. Tistih, o katerih menimo, da so si sami krivi za slabe ali neurejene razmere v katerih so se znašli.

Dejanje usmiljenja je naš odnos do staršev tistih otrok, za katere menimo, da bi bilo boljše, da se naši ne družijo z njimi, ker morda ne ustrezajo nekaterim ... kriterijem.

Dejanje usmiljenja je iskreno razumevanje za tiste, ki so morda nekoč živeli bahavo, razsipno, nezmerno ... pa zabredli v dolgove, stečaje, težave, hipoteke ... Tiste, ki poskusijo s študijem, zakonom, podjetjem ... pa ne uspejo. Vse tiste, ki v nekem trenutku morda ambiciozno precenijo svoje moči, zmožnosti, domet ... in potem razočarani ugotovijo, da zadanih ciljev ne morejo doseči. Tudi vse tiste, ki nas svojo neprijaznostjo, oholostjo ali vzvišenostjo morda kdaj prizadenejo, ki nas svojim ravnanjem ali neravnanjem užalijo, ponižajo, razočarajo ...

Dejanje usmiljenja je razumevanje in strpnost ob razočaranjih, ki jih doživimo ob otrocih, starših, partnerjih, bližnjih ... ali pa si jih mogoče z našimi pričakovanji vred pripravimo kar sami.

Kdor zmore z razumevanjem, brez hinavščine in s polno mero potrpežljivosti spoznati in sprejeti svojo pravo vrednost ter resnično podobo ljudi med katerimi živi ... gotovo dela dejanja usmiljenja ... pa ne samo to ... tke nevidno družbeno vez, ki edina lahko predstavlja pravo povezavo skupnosti ... ki edina iz posameznikov lahko naredi nekaj več ... nekaj dodane vrednosti za vse nas ...