nedelja, 16. november 2008

talentiran.si

"Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!." (Mt 25, 24-25)
video
Ne morem si pomagati. Ta ubogi, tretji talentiranec mi je najljubši, čeprav je prava prispodoba slabega podjetnika.
Nič mu ni uspelo spraviti skupaj, svoj talent je zakopal in lenaril ali pa se, kar se zdi še bolj verjetno, tresel od strahu pred strogim gospodarjem, medtem ko sta druga dva pač tvegala in prekupčevala.
In kot da še ni bilo dovolj, namesto, da bi se pred lastnikom podjetja "en talent" razjokal, potem, ko je izkazal svoj fijasko, mu še v obraz pove kar si misli o njem.
Tretji je tako štorast in samosvoj, da se ga preprosto ne da spregledati.
Imaš samo dve možnosti. Ali ga imaš za tisto, kar na videz uči ta prilika, to je za ničvredneža, ali pa ga sprejmeš kot reveža, ki se preprosto ne znajde v položaju v katerem se je znašel. In za takšno ravnanje je precej hudo kaznovan, dajansko tako kot tat, pa čeprav ni ničesar ukradel. Vsaj na videz ...
Zakaj mora biti nek človek tako kaznovan, le zato, ker je neuspešen ali nesposoben za položaj v katerem se znajde?
Dilema? Morda ...
Odgovor se skriva v sami priliki ... "Gospodar pa mu je odgovoril: Malopridni in leni služabnik!" (Mt 25, 26)
To je torej bistvo - gospodar je ugotovil tisto, kar prilika nekako zamolči ... služabnik je v resnici len in malopriden in tega mu gospodar očitno ne namerava odpustiti.
Kaj nam torej sporoča ta stara zgodba? V bistvu je njeno sporočilo zelo temeljno in globlje, kot se zdi na prvi pogled.
Poanta te prilike, ki na prvi pogled postavlja neenakost kot pravilo, je dejansko njeno radikalno zanikanje. Sporočilo prilike je, prav zaradi hude kazni popolnoma jasno - ne išči izgovora za svojo pasivnost v občutku manjvrednosti, ne skušaj opravičevati svoje ne-dejavnosti s premajhnim zaupanjem v sposobnosti, ki so ti bile dane. Preprosto grešiš, če ne izrabiš kar ti je dano. Bog je položil svojo dlan nate z namenom, da pod njegovim znamenjem nekaj ustvariš. Če to zanikaš, zanikaš tudi Njegovo presojo, Njegovo vlogo - torej Boga samega. Dejansko kradeš božje darove ...
Zakopavanje talentov pomeni priznavanje občutka neenakih možnosti. Priklon pred filozofijo večne zaznamovanost. Dajanje pregrinjala manjvrednosti na svojo ležernost.
Prilika ravno temu nasprotuje, pa tudi življenje samo. Najlepše cvetje lahko zraste v izjemno neprijaznih pogojih, najboljše lege pa lahko dajo tudi samo koprive, če se nihče ne potrudi za kaj več.
Ni vsak nujno tudi uspešen, kot si morda predstavlja, ima pa možnosti ... le potruditi se je treba ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)