nedelja, 23. november 2008

Sodba

"O vas pa, moja čreda, govori Gospod BOG tako: Glejte, sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli." (Ezk 34, 17)
Če že razmišljamo o tem kako naj bi zgledala Božja sodba, potem je prav, da se po nasvet najprej zatečemo h Kompendiju Katekizma Katoliške Cerkve, ki v odstavku št. 135, med drugim uči: "Razkrite bodo najgloblje skrivnosti srca, kakor tudi ravnanje vsakogar do Boga in do bližnjega. Vsak človek bo po svojih delih ali obdarjen z življenjem ali obsojen za vso večnost."
Ta razlaga je stara že stoletja in vsekakor globoko domišljena zato lahko o njej popolnoma resno razmišljamo tudi mi. No, pa dajmo ...
Razkrite bodo najglobje skrivnosti srca ...
Torej se ne bo dalo skrivati samo za dobrimi deli ali dejanji vere, račun bomo polagali tudi s tistim, ker vemo ali čutimo samo mi. Hinavščina pade že na sprejemnem izpitu. Kdor hoče mirno čakati na Božjo sodbo, mora najprej počistiti svojo notranost, odstraniti navlako iz podstrešja svojega srca, obrisati prah z oken na kamrici v kateri prebiva vest in vanjo spustiti sončno svetlobo.
Slej ko prej moramo iz medsebojnih odnosov iztrebiti neiskrenosti, prikrivanja, skrite kalkulacije ... laž je težje breme od resnice.
... kakor tudi ravnanje vsakogar do Boga in do bližnjega.
Odnos do Boga je izenačen z odnosom do bližnjega. Vsebina tistega, kar nas je ustvarilo, učlovečilo, nam odprlo možnosti, pokazalo smisel in nam dovolilo uničiti Ljubezen, zato, da bi jo končno spoznali, je izenačena z vsakdanjim, nepomembnim, redko iskrenim in pogosto nevrednim zaupanja. Bog ni ponižan ampak so odnosi med ljudmi iz Božje ljubezni povzdignjeni tako visoko ... najvišje ...
Vsak človek bo po svojih delih ali obdarjen z življenjem ...
S pravim življenjem smo torej lahko šele obdarjeni. Ne moremo ga kar imeti. Pravo življenje ni samo po sebi umevno. Kar živimo zdaj je privid, senca življenja, marsikomu nočna mora ... počitek sledi ... prebujenje tudi ... Obdaritev je že tudi to življenje, da bi okusili tisto večno, ga vzljubili in se trudili zanj ... zato ...
... ali obsojen za vso večnost.
Kakšna je lahko razlika med večnostjo v Življenju ali večnostjo v Sodbi?
Večnost je večnost ... razlika pa tudi ... lahko zelo velika ... mogoče kot razlika med urico dremeža doma v travi na toplem pomladnem sončku in dolgo uro nočne straže v ledenem januarskem vetru nekje daleč od doma.
Velikokrat sodimo sami ... najraje drugim, pa tudi sebi ... ni potrebe ... zakaj bi sodili tisti, ki bodo sami obsojeni ... zakaj bi sodili tistim, ki si sami pripravljajo sodbo?
Kdor ne verjame v vstajenje ... naj vsaj upa na večni mir ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)