Imel sem čast prisostvovati otvoritvi nove soseske. Redek dogodek za Sevnico, pa tudi marsikateri drugi kraj. No, saj v bistvu še niti ni soseska, je nekako ... temu se reče, komunalno opremljeno območje za individualno pozidavo ... del kopnega sveta v katerega je vloženo znanje in energija ljudi, da bi omogočil lagodnejše življenje drugim ljudem ... in vse to sredi Sevnice ... na stari grajski gmajni ...
Drožanjska - upgrade.
Skratka prostor za nove domove, za nova otroštva, mladosti in starosti, nove "rojstne" hiše, nove tople ali hladne domove ... kakor si bodo ljudje znali pripraviti ...
Javni odmerek priložnosti za nove začetke ... gradnje, ustvarjanja ... tudi odrekanja in skrbi ... za marsikoga življenjski projekt ... lastne stanovanjske hiše ...
Zidovi nam še vedno pomenijo neko varno območje, zasebno kraljestvo, trdnjavo v katero se umikamo, jo obvladamo, kjer smo kot na svojem ...
Želimo poznati in obvladati fizične meje svoje avtonomije, videti črto do katere seže sosed, do katere družba in znotraj katere smo sami, seveda po možnosti s tistimi, za katere upamo, da jim bodo naše meje pomenile toliko kot nam.
Meje so v naravi dejansko negotove, nenaravne, zabrisane ... ostre ločnice skušamo ustvarjati samo ljudje ... včasih kar brezupno vztrajno.
In vendar, če mi gre nekdo na živce ... me visok plot ne brani dovolj, niti izolirana stena ne ... nekdo je vdrl v moj prostor, v mojo zasebnost, moti me, pa čeprav sedim v svoji dnevni sobi ...
Lahko tudi obratno ... pogrešam nekoga, ki je daleč in vendar mi je bližje, kot kdo ob meni.
Meje niso pogoj za zadovoljno življenje ... več kot jih postavimo, manj nam ostane prostora ...
Bog naj varuje vse, ki bodo iskali srečo v novi soseki in tudi meje naj jih ne ločujejo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar