Na Razborju smo si tokrat vseli čas za Čas ... Nekaj o bolj ali manj koristni uporabi časa nam je povedala gospa Nina Koselj, specialistka klinične psihologije in psihoterapije.
Še bolj kot njena razmišljanja pa nas je mogoče nagovorila njena življenska izkušnja ali bolje odločitev. Gospa se je namreč, po dokončanih študijih in vseh začetnih preizkušnjah, ki jih mlad zdravnik mora prestati, ter tudi desetih letih ambulantne prakse, odločila ostati doma z majhnima otrokoma. Nekako v polnem zagonu kariere je spoznala, da je kot mamica pomembnejša za svoje hčerke, kot pa kakor terapevtka za svoje paciente.
No in nekako v duhu tako korenite odločitve so bila tudi njena prijazna razmišljanja, o tem, kako (ne-)koristno porabljamo svoj čas.
Pravzaprav nam je dala kar lepo misliti ...
Kdor morda želi razmišljati o bolj koristni izrabi svojega časa, mora najprej na pravo mesto postaviti prioritete svojega življenja in se potem odločiti koliko časa jim je treba ali se jim splača posvetiti.
In to resno, ne samo na videz, češ družina mi največ pomeni, pa dejansko z ljudmi v službi in morda še po njej preživim več časa kot s svojimi najbližjimi ali pa recimo visoko cenim telesno gibanje v naravi, ko bi ga bilo pa smiselno res nekaj uresničiti, se pa raje zleknem pred televizor, pa zopet, rečemo, da nam denar ne pomeni kaj dosti, v resnici pa smo se morda cele vikende pripravljeni pehati za dodatne zaslužke, ki jih potem spet porabimo za, morda še bolj nekoristno, zapravljanje časa, kot bi v resnici radi.
Slišali smo tudi kar nekaj o večnem boju človeštva in posameznika zoper ležernost, zoper skušnjave, ki nas vodijo v uporabo časa za namene, ki nam potem povzročajo vsaj slabo vest, če že ne kakšnih resnejših težav.
Človek ne more biti gospodar svojega časa, lahko ga pa bolje izkoristi. Človek ne more zmagati v boju s skušnjavami tega sveta, lahko pa se odloči za pot do cilja, če si ga dovolj jasno želi.
Časa nimamo premalo, časa imamo dovolj in preveč, le s tistim kar bi res radi si nismo vedno povsem na jasnem.
No, povsem jasno pa je, da je Razbor dosegel prvo mesto na izboru Turistične zveze Slovenije za najbolj urejeno hribovsko vas in da gredo tem pridnim nagrajencem iz srca vse čestitke.
Zdaj nam je jasno tudi, da je Gašperjev kostanj pri Kiškovih na Močilnem najdebelejši v Sloveniji in da znajo mojstri Gašperji ponucati vsako malo bolj "sloko" vejo za občudovanja vreden izdelek.
Jasna, domača in mlada je bila pesem Šentlenartskih fantov iz Zabukovja.
Prav tako je jasno, da je gospa Breda, kot vedno, neubranljivo prijetno povezovala modrosti tega večera in seveda ... jasno, da razborski "spodnji prostori" nikakor niso izneverili svoje legendarne gostoljubnosti ...
Večer je bil bridko hladen ... a nebo, jasno ... to lahko samo vidiš ... nebo je bilo tako polno zvezd, da skoraj ni bilo več prostora ... a to ni tako pomembno ... izvedeli smo, da tako prostor kot čas vedno nekje sta ... v naših srcih ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar