"Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo." (Mt 5,22a)Človek stoji na zemlji na dveh nogah. Za uspeh sožitja med ljudmi, pa Jezus poudarja dva preprosta principa. Pravičnost in odpuščanje.
Tu gre za vprašanje pravičnosti. Če je odpuščanje vsaj na pol usmerjeno od nas, potem je pravičnost izrazito notranja, osebna kategorija, namenjena nam samim. Vprašanje pravičnosti moramo razčistiti pri sebi. Na nikogar se ne moremo zanašati. Nasprotno.
Morda od nas celo pričakujejo pristranske sodbe, gledanje skozi prste zmikavtom, odvračanje oči proč od krivičnežev … Morda smo si pravičnost že zdavnaj ukalupili v okvirje okoliščin ali lastnih računic. Mogoče smo že celo tako zakrknjeni, da se imamo za pravične, ker menimo, da nismo nič bolj krivični, kot so drugi.
Ni prav. Ni pravično.
Kakšen svet lahko gradimo na hinavščini? Kaj lahko naučimo tiste, ki naj bi prevzeli skrb za nas in družbo, ki jo gradimo in sestavljamo?
Želimo si pravičnega. Torej ga naredimo takšnega. Začnimo raje že kar danes.
Čeravno bo morda majhna sprememba; pa vendar za nas velika, če bo naslovljena na pravičnejše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar