Cloaca Maxima

Vrtinec v domačijski politični atmosferi, ki ga je sprožila nesrečna in ogabna intervenca "izjemnih primerkov svoje pasme" nad tistim, ki jih je imel očitno tako zelo rad, je postal nepričakovano grozeč. Pravzaprav dobiva že kar obliko tornada, ki grozi, da bo znova oplazil okroglo mizo, ki ji pre(-d)seda sam premier.

Brez skrbi, ne bom še jaz o tem ali bi bilo bolje dr. Milana Pogačnika zamenjati s Svetlano Makarovič ali z Urošem Slakom, ampak bom raje nekaj o tem kam sploh bredemo.

Slovenci smo, za moje pojme, na dobri poti, da se požremo med seboj, če že ne požremo, pa vsaj do krvavega obgrizemo. Zdi se mi, kot, da bi v tej deželi razsajala neka viroza, katere simptom je, da si grejo vsi serijsko na živce.

Najočitnejši javni simptom tega je prav histerično narekovanje tempa s katerim naj predsednik Vlade odstavlja ministre. To postaja že pravi medijski šport. Kot neke vrste tek čez zapreke - vsak krog namesto v lužo ... lop, po ministru.

Nihče se niti ne sprašuje, če ne bi bilo morda ceneje in enostavneje sedanjega ministra prisiliti, naj nam roku tedna dni jasno razloži konkretne ukrepe ter pove datume do katerega jih bo izpeljal, da se takšni primeri ne bodo več dogajali. Povedati bi moral seveda tudi datum, ko bo odstopil sam, če mu ne uspe in potem tudi sam predlagati svojega naslednika. Tako bomo pa zdaj dva meseca spet gledali hišo groze in se naslajali nad mrcvarjenjem mrličev, v vsem tem času pa nihče ne bo mignil, da bi bilo kaj bolje. In potem, če ga bodo le prevrnili, spet mesec ali dva, da se usede novi. Kajpak nič boljši.

Ista zgodba kot pri Erjavcu. Tri mesece medijske štale, ko nihče sploh ni vedel zakaj bi moral odstopiti. Navsezadnje najbrž ni bil kaj posebej slabši kot prejšnji minister, ki se je prilepil na stol, pa vendar - spokaj! Vsi so samo gledali, kdaj se mu bo šef končno le podelal na glavo, pa čeprav so vedeli, da ne zaradi tistega kar je našlo Računsko. Mimogrede, tudi kandidat za novega okoljskega ministra si je ravnanje s komunalnimi odpadki postavil le za izziv in ne morda prioriteto zaradi katere je sploh dobil priložnost.

Problem funkcioniranja te Vlade ni morda problem slabega imidža ali nizke kvalitete ljudi, ki jo sestavljajo. Za moje pojme je težava v vsesplošnem pomanjkanju operativnosti. Jasnega odločanja ter hitrega in preglednega ukrepanja.

Ljudje božji, seveda imate miljon problemov, kdo jih pa nima. Vendar prav gotovo ne pričakujemo od vas, da jih boste reševali s prelaganjem na komisije in inštitucije, ki jih potem ne ubogate. Pripravite vendar konkretne rešitve težav in nam povejte, da boste poskrbeli, da bo bolje. To hočemo slišati, ne pa izgovorov.

Ta nasvet je brezplačen. Hvala za zaupanje.