Zmatrani od vsega tega

Ugotovil sem, da so se ljudje nečesa res naveličali.
Seveda gre za afero vseh afer.
Sedel sem v družbi znancev, ki sicer nikakor ne zamudi priložnosti za komentiranje lokalnega in globalnega.
A glej čudo, ko je nekdo navrgel nekaj o, menda zadnjih, odkritjih povezav v ozadju škandala, se mu je peščica prisotnih odločno postavila po robu, češ, da o tem ne bomo govorili, ker ne prenesejo več. In mislili so resno.
To se pravi, dosežen je prag, do katerega so ljudje še pripravljeni kazati vsaj vljudnostno zanimanje za dogodek.
Če se prisilno hranjenje z informacijami še nadaljuje jim to začne povzročati nelagodje.
Ko si lačen je slastno, ko si sit je mogoče še kratkočasno, ko si prenažrt pa krožnika ne moreš več videti.