Link

Da bi se dotaknil ostalega sveta mi ni treba daleč. Dovolj je stopiti iz okvirja in copat ter narediti nekaj korakov v celo. No, saj niti ni več celo, pred mano so ga predrle že srne. Le da one ne iščejo dotika resničnosti in ne obožujejo senc. Rade bi predvsem živele, lačne so, zato kopljejo pod snegom.

Idila je za site in oblečene, sicer so stvari lahko tudi smrtno resne.

Sence, ki mažejo sneg, so podobne pajčevini. Lepijo se na oči in koraki jih trgajo.

Nič ne de, sonce prede vedno nove.

Zveza med življenji ni prekinjena, le zadušena je. Utišana.

Splača se nekoliko pobrskati med koreninami, če se kaj najde.

Zdaj je pač takšen čas.