Morda je kdo že kdaj štel, koliko stvari na dan ga razveseli in koliko pusti ravnodušnega ali celo spravi v slabo voljo. Jaz še nisem. Mislim pa, da je na splošno veliko več drugih kot prvih.Kakšno je sploh naravno ravnovesno stanje razpoloženja? Bolj dobre, bolj slabe volje ali nekaj vmes. Verjetno bo slednje še najbližje. Nekaj kar ostane od tebe, če te nič ne boli, če nisi lačen ali žejen in če ti dajo mir. Takrat obvisimo nekje na pol znotraj in na pol zunaj. Spremljamo, kaj se dogaja okrog nas, nekako reagiramo, sproti pa do mehkega dušimo še svojo vsebino.
Včasih je enega več in drugega manj, spet drugič pa obratno.
Včasih si avatar, drugič njegov sanjač, večinoma pa nekaj vmes.
Ponotranjenost je mlajša od pozunanjenosti. Vsekakor bolj človeška in razvita kasneje. Nastala je menda skupaj s samozavedanjem. Takrat ko se je hominid začel zavedati, da lahko kontrolira svoje misli je začel uporabljati možgane, ne zgolj procesirati. Tako je sicer postal močnejši kot kdajkoli, je pa tudi spoznal kako zelo sam je lahko. Tudi med drugimi.
Sam si lahko šele takrat, ko se zaveš da si. Prej pač funkcioniraš.
No, saj potem tudi ... le, da skušaš to razumeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar