»Nikar ne nastopajte gospodovalno do tistega, kar vam je zaupano, ampak bodite čredi v zgled.« (1Pt 5,3)Zgled in dobrota imata pravzaprav precej skupnega.
Namreč: oboje je naporno in daje rezultate z velikim zamikom. Najbrž kar celega življenja.
Skupno jima je tudi, da tisti, ki jim je namenjeno, običajno začnejo oboje ceniti šele po smrti zglednega ali dobrega človeka.
Kakorkoli, -tudi to je nekaj. Vsaj takrat torej. Če ne bi nikoli tega doživeli, tudi cenili ne bi nikoli.
Kdor hoče vzgajati, se mora najprej vprašati, kaj je odnesel od lastne vzgoje?
Prav gotovo ne besed izrečenih z jezo, nestrpnostjo ali morda občutka ponižanja in manjvrednosti. Lahko da, a kvečjemu v negativnem smislu, kot spodbudo prav gotovo ne.
V spominu ohranjamo ljudi, ki so živeli kar so govorili ali obratno.
Kdor hoče vzgajati, se mora najprej vprašati, kaj je odnesel od lastne vzgoje?
Prav gotovo ne besed izrečenih z jezo, nestrpnostjo ali morda občutka ponižanja in manjvrednosti. Lahko da, a kvečjemu v negativnem smislu, kot spodbudo prav gotovo ne.
V spominu ohranjamo ljudi, ki so živeli kar so govorili ali obratno.
Name osebno so samo takšni naredili vtis. Res da jih je bilo malo in ti so mi tudi najmanj povedali.
Ali pa je ravno to tisto, kar je odločilo; da sploh niso potrebovali besed. Morda niso znali uporabiti pravih in so raje molčali. Lahko da.
Zanimivo; veliko drugih, ki pa so trošili besede, se niti ne spominjam več.
Nič zato.
Najbrž ni vredno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar