Moj mali svet #1

Ko postanejo dnevi toplejši in se ptički začnejo preganjati po vejah, ki že napenjajo svoje popke … takrat tudi mi, vrtičkarji prisluhnemo klicu prebujajoče se narave. Zadnja sobota v februarju je v Sevnici že popolnoma primeren čas za otvoritev sezone vrtnih opravil in današnje prelepo sončno dopoldne je bilo za kaj takega, kot ustvarjeno.
Naj morebitnim nepoučenim bralcem predstavim posest, v bistvu prizorišče prihodnjih kmetijsko obarvanih poročil, katerih aktivni udeleženec bom seveda sam … jasno, poleg nekaterih nujnih naravnih pojavov, kot so zemlja, sonce, ter specialnih vrtičkarskih pripomočkov, ki jih bom predstavljal kar sproti.
Gre za prijazen, sončen in miren košček zemlje na jugo-vzhodnem pobočju grajskega hriba, za župnijsko cerkvijo in z lepim razgledom na spodnji del florjanske ulice, Savo ter Log. Parcela je spodaj omejena z opornim zidom ob cerkvi in na vrhu z eno od pešpoti, ki vodijo na grad. Vmes so tri terase; na zgornji imam lopo za orodje in kurišče, spodnja je travnato pobočje na katerem imam češnjo, ki sem jo posadil pred dvema letoma, srednja pa je središče gospodarskih aktivnosti s katerimi se bom kratkočasil vse do pozne jeseni-, zelenjavni vrt. Vmes je še nekaj grmičkov, potka, prostor za kompost ob vzhodnem robu srednjega pobočja in to je to … Vrt je v obliki črke V, dolg deset mojih korakov in na najširšem delu širok štiri. Dovolj za ljubiteljsko delo in kratek čas … kolikor ga pač je.
In danes se je začelo; najprej z grabljenjem in obžagovanjem grmovja ter grobim pospravljanjem lope. Češnje letos nisem obrezal, pa bi bilo že dobro, mogoče jo bom ta teden, čeprav že barva popke.
Septembra lani sem posejal tri gredice zimskih solat; Zimsko rjavko (na sliki je spredaj), ki nekako bolj slabo dela, mogoče bom malo porahljal in poplel zemljo in ji še dal nekaj možnosti, potem je Motovilec Ljubljanski, ki je kar lep in končno še Solata Nansen, ta je pa gosta in jo bo treba že prepipati. Nabral sem malo motovilca, potem pa šel v Vrtni center pogledat za drevesca. Kupil sem češnjo Van in jablano Beličnik, ki so mi ju tudi obrezali za sajenje. Posadil ju bom ta teden. Kupil sem tudi dve vreči univerzalne zemlje in vrečo nekakšnega italijanskega bio-gnojila (beri: pakiran hlevski gnoj - tudi to torej uvažamo!), da bom pognojil drevesci in tudi staro češnjo.
Aha, kupil sem še deset čebulic gladiol, pet barv po dve … tudi te gredo v zemljo ta teden.
Ko sem vse nakupljeno spravil do lope, sem šel vprašat sosede, ki jim bodo na vrtu naredili parkirišče, če mi dajo kaj zemlje. Ker so mi jo prijazno odstopili, sem jo zvozil na svoj vrt sedem (ker je pač pravljično število!) samokolnic. Moja zemlja je namreč precej peščena in jo moram malo popravljati …
Potem sem bil utrujen in sem kar tako malo sedel na sončku ter poslušal ptičke … in verjeli ali ne, nič mi ni bilo hudega.

Pa še pogled na sosedovo ...