Viole

Obstaja nevarnost da bo zadovoljstvo pogodbenic Severnoatlantske pogodbe, prvič podpisane 4. aprila 1949 v Washingtonu, nad dejstvom, da se bo varnost severnoatlantskega območja povečala s pristopom Republike Hrvaške k tej pogodbi, nekoliko zagrenjeno. In to predvsem zaradi pobalinske akcije s katero sta nase opozorili politični grupaciji, Stranka slovenskega naroda in Zavod 25. junij, ki sta 16. februarja vložili pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma proti uveljavitvi Zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije z veliko večino izglasoval 9. februarja. Glavni povod za pobudo naj bi bila, že vsaj 18 let stara, nerešena mejna vprašanja med državama.
V vnemi, da bi se znebili referendumske grožnje, ki Sloveniji v pogajanjih s Hrvaško in v odnosih z ostalimi zaveznicami v Severnoatlantskem zavezništvu, očitno nič ne koristi, je Državni zbor, 18. februarja, na predlog Slovenske ljudske stranke, tudi tokrat s prepričljivo večino, sprejel Sklep o zaščiti slovenskih interesov ob pristopanju Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, kar se je žal izkazalo za nezadostno. Zavod 25. junij je, na osnovi sprejetja Sklepa sicer odstopil od vložene referendumske pobude, Stranka slovenskega naroda pa ne.
Za nameček sta živahno dogajanje in vsebina sprejetega Sklepa tako razjezili hrvaškega predsednika Mesića, da se je odločil nagovoriti svoje državljane z besednjakom izrednih razmer in tudi hrvaški Sabor, ki bo, kot je bilo pričakovati, razpravljal o posebni Deklaraciji, razumljivo, simetrični podobi slovenskega Sklepa.
Predsednik Državnega zbora je, skladno z Zakonom, določil 26. marec za končni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma.
Situacija je torej neugodna predvsem iz razloga, ker je dogovorjeni rok za dostavo potrjenega pristopnega protokola v Washington, 23. marec, kar naj bi Hrvaški omogočilo, da postane članica že na spomladanskem sestanka zavezništva 3. aprila in silno neugledna, ker je vseh ostalih 25 članic Protokol o pristopu Hrvaške že ratificiralo.
Torej, tudi v primeru, če pobudnikom potrebnega števila podpisov ne uspe zbrati, je stanje obžalovanja vredno, seveda pa zaenkrat nihče ne razmišlja o tem, kako neprijetno bo šele, če do razpisa referenduma res pride, da o morebitnih bizarnih izidih niti ne govorimo.
Naj bo dovolj informacij, ki so jih mediji ta trenutek vsekakor zvrhano polni.
Z analizo razmerij med obema državama, ki so ju privedla do trenutnega stanja se nisem nameraval ukvarjati in se tudi ne bom, prav tako ne bom razpredal o pravičnosti, zamujenih priložnostih ali morebitnih upanjih za končno rešitev razmer. O vsem tem smo že brali in poslušali profesionalce in jih verjetno še bomo.
V tem trenutku me zanima predvsem eno vprašanje, in sicer kako je mogoče, da stranka, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah dobila 2.629 ali 0,25% glasov, postavi politično oblast v Republiki Sloveniji v tako nezavidljiv, domala ponižujoč položaj?
Poglavitni problem, je, po mojem mnenju, v "demokratičnih" določilih Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki nima vgrajenega nobenega inštrumenta diskrecije ali pravice javnega organa, da iz več pravno možnih rešitev izbere tisto, ki je v javnem interesu.
Torej, za moje pojme, bi bilo logično, da tisti, ki dvomi o določeni zakonski rešitvi, ki jo je sprejelo zakonodajno telo, zmore tudi pravno utemeljiti povezavo referendumske pobude z vsebino zakona, ki ga napada, oziroma, da ima zakonodajno telo možnost presoje ali je vložena pobuda sploh v kakšni logični povezavi s predmetom zakona.
Pobudnikom zdaj ni treba utemeljevati pobude in zakonodajalec nima nobene možnosti zavrnitve oziroma ugotavljanja ali ima pobuda kaj podlage v zakonu ali ne, pa če je zavlačevanje še tako izrazito škodljivo za našo državo.
Čudno, vendar tako očitno pri nas je … hipotetično lahko vsak volivec s podporo 2.500 somišljenikov zavre uveljavitev kateregakoli zakona iz popolnoma banalnih razlogov, ki mu jih ni potrebno niti navajati.
Za moje pojme, se v tem primeru dogaja ravno to; kakšno zvezo ima vstop Hrvaške v Severnoatlantsko zavezništvo, katerega člani smo tudi sami, z nerešenimi mejnimi vprašanji na katerih si je Hrvaška očitno uspela priigrati prednost!? Lahko bi si jo tudi mi …
Ali bo po enostranskih, nasprotujočih si sklepih, ki si jih bosta izmenjala oba parlamenta, kaj lažje rešiti sporna vprašanja o katerih se v 18-ih letih nismo uspeli uskladiti niti katera so?
Najbrž ne … mogoče se bo zaenkrat lažje, kot s Hrvati, dogovoriti z navijači … ni pa nujno …