Dan K ali razvoj za vsako ceno je zabloda

Obletnica smrti nesrečneža, ki se je v življenju, na eni strani močno in vztrajno trudil uspeti, težko šolal, trdo delal, odlično pesnikoval in prijateljeval z najbolj izobraženimi ljudmi svojega časa, na drugi strani pa pijančeval, se pohujšljivo obnašal, zanemarjal, povzročal zgražanje ter se v osebne zveze spuščal popolnoma zgrešeno in neodgovorno, je naš praznik.
Takšno življenje seveda ne more biti noben vzrok praznovanja, prej nasprotno, je pa lahko odlično obeležje tiste človekove vsebine, ki skuša izstopiti iz okovov vsakdanjosti, eksistencialnega zverinjaka in malomeščanskega licemerja. Praznik, ki je kot ustvarjen za vsebine za vsebino, ideje za čustva, oblike za doživljanje, sporočila za razumevanje, uporabnosti za tolažbo in izdelke za ljubezen. Sporočilo tega praznika je namenjeno svobodi duha, ki seveda nikoli ne bo povsem prava -, prej psevdo svoboda ptička, ki se je ujel v katedralo poslikano s čudovitimi freskami vrhunskih mojstrov … toliko lepote, znanja, truda, stila in razkošja … revček si želi pa samo eno … prostost -, pa čeprav v dolgočasni in hladni zimski sivini.
Takšnim razmišljanjem navkljub smo v Sevnici, praznik gospe kulture proslavili z lepo in prijetno slovesnostjo. Najbolj so nas razveselili sevniški osnovnošolci z Butalsko svatbo, ki me je izrazito navdušila zlasti z veselim koncem, torej poroko. Vsekakor spodbuden premik v razmišljanju, še posebej v kontekstu življenjske zgodbe našega velikega poeta.
Nagovorila sta nas častna gosta, ekonomist, mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije in profesor nevrologije, dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Cvet z juga pa nam je podarila Alenka Gotar. Ob proslavi je bila v predverju predstavljena tudi razstava knjig v sklopu projekta Rastoča knjiga.
Slaviti kulturo, pomeni slaviti simbole, torej nematerialno podstat bivanja, odnose-, do drugih, do sebe, do preteklosti-, prihodnosti in sedanjosti.
Dan simbolov je dan človečnosti, človeškosti, človeka, ki naj bo predvsem … človek. Vsaj danes proslavimo tisto kar imamo, pred tistim, kar nas ima vedno.
Ko smo šli domov se je videlo zvezdno nebo … sem že mislil, da ne obstaja več … tudi pesnik ga je videl.