Kljub sankcijam in vsemu kar se je napredlo okrog Rusije v
zadnjem letu, se Putin očitno in to upravičeno čuti močnega. Svetu in domovini
je jasno pokazal, da mu ni do šale in obupno zmedeno mednarodno situacijo, do
katere je prišlo po sramotnem porazu Ukrajine v Donbasu, je pogumno izkoristil
tudi za ohladitev notranje politične scene, ki ji je z atentatom na
opozicijskega voditelja poslal jasen signal, da se ne namerava dolgočasiti z
domačimi kritiki.
Z Rusi se preprosto ni za igrati, pri njih nikoli ni in nikoli
ne bo delovala zamisel zunanjega sožitja in notranje enakopravnosti. Oni notranje
razmišljajo zelo nacionalistično, zunanje pa brezpogojno imperialistično. Zelo
hitro in očitno precej enostavno pa se ta razpoloženja lahko obrnejo proti svetu,
kar se je v zgodovini že velikokrat izkazalo.
Verjetno se res nikoli ne bo izvedelo, kdo je pravi naročnik
umora Borisa Nemcova, vendar je potrebno povedati tudi, da je bil shod
v njegov spomin, glede na brutalnost dejanja in ruske razmere, relativno
maloštevilen in neverjetno miroljuben, glede na izjemno množico enakih ruskih
zastav in transparentov, ki jih je bilo videti na slikah, pa ni izključeno, da
je shod organizirala kar policija sama. Vsekakor se glede na takšno
razpoloženje Putinu zagotovo ni treba bati ničesar, tudi če bi sam izvedel in
ne samo
naročil umor.
Kar je je, in kaj lahko pričakujemo od Rusov?
Kaj drugega kot nove provokacije. Naslednja postaja bo
verjetno naslednje območje na katerem je mednarodna skupnost, z Američani na
čelu, pogrnila na celi črti, in to je Bližnji Vzhod.
Na tem mestu javno napovedujem, da se bo Rusija, pod krinko
boja proti muslimanskim skrajnežem, pri katerem se je že pokazala za uspešno,
pretegnila proti jugu in to verjetno kar kmalu.
Kdor bi torej rad videl Gruzijo v miru, naj raje kar pohiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar