torek, 03. marec 2015

IV.



Mama ni nikoli navaden človek. Mama je najbolj posebna ženska, kar jih je. Srečanja z mamo ne moreš primerjati z nobenim drugim srečanjem. Prijatelje srečujemo po nekem vzorcu, znance pozdravljamo z običajnimi obrazci, za vsakega imamo protokol po katerem stopamo z njim v stik, vendar to ne velja za mamo. Za srečanje z mamo ni obrazca in tudi če misliš da ga imaš, ne velja več. Mama te pozna bolj kot drugi, pozna te celo bolj, kot poznaš samega sebe. 
Pred mamo lahko poskusiš marsikaj skriti, vendar nič ne skriješ. Slej ko prej te bo spregledala.
Srečati mamo ni nujno vedno prijetno, daleč od tega. Lahko je stresno ali žalostno. Lahko je, kot bi v ogledalu zagledal sebe. Ona je tisti igralec, ki mu ne moreš blefirati in, ki dobro ve, kaj ti je ali zakaj lažeš samemu sebi.
Tudi pogovor z mamo ni vedno enostaven, je pa vedno koristen. Če skušaš kaj zamegliti, ti bo to uspelo kvečjemu začasno. Morda zato, ker noče, da bi si moral ti priznati resnico. Mogoče v tistem trenutku želi biti samo s tabo, brez česarkoli vmes. Mogoče želi samo vzeti nekaj zase iz vajine skupne bližine. Še vedno si njen del.
Mama je človek, ki ti lahko da največ. Nihče ne hodi s teboj s toliko nepreračunljivosti in iskrenosti in nihče te ne more imeti tako rad kot mama.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)