Skupina diha drugače, kot en sam. Tudi misli drugače. V skupini deluje kemija, ki posameznika razgradi. Nekako tako kot želodčna kislina. Potem potegne iz njega izvlečke in jih zameša v skupinsko vzdušje.Ostane nekakšna slama, ki se navzame skupinskega vonja. Kako bi drugače? Izgubila je svoj sok. Kot suhe rože. Pa ne tiste drogirane, ki jih prodajajo v vrečicah ampak one prave, travniške. Ko so suhe, so vse enakega vonja.
Tako pač skupine funkcionirajo. Potegnejo osebnost iz človeka in ga vključijo. Zalijejo v žolico. To se dogaja vedno. Tak je zakon narave. Zakon vključitve.
Če si zraven, se moraš obnašati kot v vojski, kadar se postavlja v vrsto. Gledati moraš desnega soseda. Ne naslednjih. Samo prvega desnega soseda. Tako nastane ravna vrsta - drugače ne. Le tisti, ki stoji skrajno desno gleda naravnost. Potem so poravnani. Kot eden. Le močnejši.
Če si proti njim, si brez možnosti. Zadušijo te, čeprav je vsak zase slama.
Če se upiraš, vedi, da se ne upiraš samo skupini.
Upiraš se reakcijam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar