Zjutraj, -takrat torej, ko se prebuja dan in ti, če to dvoje slučajno sovpade, je poseben čas. Ni nov, a vseeno poseben. Takrat so vsa pričakovanja še nekako načeta. Odprta. Zvečer jih ni več. Zvečer so reciklirana v zeliščnem čaju, zobni pasti in milu z vonjem sivke, -recimo. Saj verjetno veš ali zgolj slutiš, da se ne bo zgodilo nič, kar se že ne bi. Pa vendar je spet nekaj novega, nekaj kar je cepljeno na stara občutja. Kot nov pogum na pošastih noči.Mogoče je to v genih. Ostalina nočnih straž. Vodni kamen tisočletnih strahov zaradi tuljenja volkov, lomastenja medvedov ali premikanja napadalcev v bližini pradavnih staj, šotorišč, gradišč ali kolišč. Ko se je zdanilo so se pastirji, stražarji in prebivalci oddahnili. Se prešteli. Takrat je bilo vseeno bolje. Videlo se je. Stvari bodo zdaj lažje pod nadzorom. Videti pomeni biti varnejši. Pre-vidnejši.
Vsi smo še ... nekje ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar