Umetnost prerokovanja

"Množe se sodobni zombiji, ki kot živi mrtveci žive v lupini, ki je nekoč vsebovala Človeka. Abdonominalna raven zombijevske nature prisega le na denar, žretje in parjenje. Na drugi strani pa narašča množica ponižanih in razžaljenih. Uničuje se dostojanstvo človeka. To je končna realizacija nove subjektivitete človeka."

Tako torej Anton Komat, ob predstavitvi svoje knjige.

Odličen in zelo razgledan. Splača se mu prisluhniti, gotovo tudi prebrati. Mogoče bom.

Izvedeli smo, da so ptičja in svinjska gripa ter celo cepljenje proti raku na materničnem vratu navaden farmacevtski nateg, da je tudi topla greda navaden ekološki nateg, da nam prodajajo zdravo naravno mleko, ki ima čudežno daljši rok trajanja celo od jupola, da uvažamo hrano s Kitajske, čeprav je tam dovoljeno tisto, kar je v Evropi že 30 let prepovedano imeti v skladiščih, kaj šele sipati po hrani ter, da je na tejle tipkovnici verjetno okrog 150-krat več mikroorganizmov, kot na straniščni školjki.

Res zanimivo, ampak, kaj vem, -nekako kar ni moj stil.

Moti me silovita kritičnost. Prepričanje ali zgolj prepričevanje, da je vse narobe, škodljivo in obsojeno na propad. Vključno z nami. Če se ne spremenimo, spokorimo, razstrupimo ...

Po eni strani hudo kritiziranje velike panike zaradi epidemij in podnebnih sprememb, na drugi pa črne napovedi samo-zastrupitve s hrano, ki je tako malo vredna in polna strupov.

Mislil sem nekaj vprašati, pa sem nekako predolgo mečkal. Verjetno je boljše, da nisem, lahko bi me celo prepoznali za provokatorja. Gospoda Komata bi vprašal, kako naj razumem oceno, da je razvoj na področju kmetijstva, medicine in tehnike na splošno škodljiv za človeka, če se je pa povprečna življenjska doba ljudi v zadnjih 50-ih letih v Sloveniji podaljšala za 11 , na svetu pa kar za 18 let, ob tem, da je vsake 10 let za eno milijardo več ljudi na svetu. Res, da se je ta čas povečalo tudi število lačnih na svetu, vendar prav gotovo ne zaradi onesnaženja, ampak kvečjemu zaradi velike rodnosti v krajih z zastarelim kmetijstvom in neučinkovito ekonomijo.

Poklicni napovedovalci črnih scenarijev bi morda morali saditi rože. Ugotovil sem namreč, da ljudje, ki sadijo rože, na splošno, gledajo na prihodnost manj obremenjeno.

Začeli bi lahko kar s pelargonijami.