četrtek, 07. januar 2010

Tudi teroristi lahko zbolijo za svinjsko gripo ...

Histerija, ki so jo ob zadnjih dogodkih zagnali ameriški in nekateri drugi svetovni protiobveščevalci, očitno postaja pomemben argument pressinga na bogati del sveta.
Občutek varnosti je namreč tržna kategorija. Pravzaprav je bilo verjetno vedno podobno, le da so se valute in zneski varščin spreminjali, kot funkciji časa in družbenega blagostanja.
Zanimivo je, da pri varovanju pravzaprav skoraj nikoli ne izveš, kaj dejansko sploh dobiš za svoj denar. Pa naj si gre za spreminjanje stanovanj v bunkerje, vojsko, ki se potepa po svetu ali pa morda enormno količino cepiva proti nekakšni gripi. Strah bogatih je pač dovolj močan motivator in lahko celo zamegli dejstvo, da dragocenosti ukradejo tudi iz bančnega sefa, da Afganistanci sploh ne vedo kje je Slovenija in da ljudje pravzaprav umirajo za vsako vrsto gripe in še celo zaradi zapletov pri cepljenju.
Skratka, odločanje za ekstremne ali vsa pretirane varnostne ukrepe je lahko tudi nesorazmerno z dejansko verjetnostjo pojava neke nevarne situacije in zlahka pada pod vtis "strokovnih" argumentov iz ust dovolj prepričljivih eminenc.
Logika je, vsaj zame, nekako presenetljivo podobna "mafijskem" izsiljevanju. Če ne plačaš "zavarovanja", te namreč najbolj ogrožajo "agenti" kar sami. V svetovnih razmerah je to primerljivo s politiko paničnega proti-terorizma, teorijo zarote nekega celotnega naroda ali iskanja orožja za množično uničevanje tam, kjer še moke ni. Ko so, na primer, "good guys" na vsak način hoteli najti orožje za množično uničevanje, so razsuli Irak in izgubili še tisto malo simpatij, ki bi jih mogoče imeli, če bi ga pustili pri miru. Našli niso nič, bilanca, ki so jo na ta način ustvarili, pa je katastrofalna in območje bo verjetno še desetletja plodno nahajališče skrajnežev, ki bodo pač skušali širiti maščevalne metastaze terorja širom sveta. V tem primeru je rezultat torej, da smo z maščevalnim napadom na mrežo, če je seveda sploh kdaj obstajala, naredili tisoč strupenih koščkov. Seveda je popolnoma sorodna tudi zgodba Afganistana, Čečenije, Palestine, ... morda celo Somalije in Jemna ...
Kakorkoli, zagotavljanje občutka varnosti je globalni biznis in zanj smo pripravljeni seveda tudi veliko odšteti ter včasih še več potrpeti, pa čeprav z nejasnim pričakovanjem in še bolj zamegljenimi dosežki, ki nikoli ne doživijo enotne ocene.
No, razen seveda, če nas na kakšno nevarnost morda kdaj pozabijo spomniti, -potem se pa prav lahko zgodi, da se celo ne zgodi nič ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)