Pod izjavo, ki so jo svetovni mediji seveda takoj potresli vsaj tako široko po svetu, kot na primer, papeževo poslanico miru, se je terorist podpisal kar kot "Neskončen Kristus Mehmet ali Agca", da ne bo nobenega dvoma s kakšno veličino imamo opravka.
Ne vem ... ampak občutek imam, da par-sto letna vladavina civilnega prava in poveličevanja človekovih pravic za vsako ceno, svetu niti ni prinesla toliko dobrega, kot se zdi. Dejansko lahko torej dandanes hladnokrvno ustreliš novinarja in kar je najbolj bizarno - velikega borca za človekove pravice ter nato še celo samega Svetega očeta, ki naj bi bil celo Božji garant človekovih pravic na zemlji, pa prideš po 30-ih letih živ, zdrav, slaven in potencialno celo bogat na svobodo. In kako ti to lahko uspe? Ja, kajpak tako, da to počneš v tistem delu sveta, ki razume človekove pravice dosledno napačno, torej tako, da ščiti hladnokrvne morilce in jih celo vzdržuje na račun poštenih ljudi, ki kajpada cenijo človekove pravice. Potem ti poštena družba morda še celo omogoči bajne zaslužke, ker svoja doživetja lahko prodaš taistim ljudem, ki pred spanjem radi preberejo ali pogledajo resnične dogodivščine "ljudi od akcije". Skratka - sodijo, izpustijo in celo preživljajo te tisti, ki jih dejansko preziraš. Preziraš tako zelo, da si pripravljen hladnokrvno pobiti njihove vodilne ljudi in se nikoli pokesati. Noro, ampak zgolj človeško. Bedno mazohistično zaničevanje samega sebe. Zaničevanje vsega, kar je ta civilizacija dosegla.
Vem, da je grdo in verjetno nekrščansko, ampak zdi se mi, da se je ta pravičnost le preveč odmaknila od intuitivnega razumevanja vrednosti človeškega življenja, ki je v osnovi globoko nevredno, če se troši samo za uničenje drugih. Nevredno, pa ne zaradi njega samega, ampak zaradi drugih, tistih, ki bi tudi radi živeli. Preprosto, -življenje je potrebno znati tudi opravičiti, ne zgolj uporabiti.
Steklih psov se pač ne jemlje v zavetišče ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar