To bi res rad vedel. Če bi ga slišal samo za trenutek, recimo, kako bi rekel: "Blagor čistim v srcu ....", pa bi mi bilo dovolj. Dovolj, da bi vedel kako prav verovati. Vedel bi ali je Beseda res trda in zahtevna ali polna milosti in dobrote. Lahko celo, da je oboje res.Sinoči mi je na to vprašanje odgovarjal Jona, Amitájev sin. Po svoje kajpak, - no, pravzaprav po Čušinovo.
Bilo je igralsko odlično in duhovito. A tudi nekako ... angažirano, polemično - skoraj naporno za ovčice.
Čušin vere gotovo ne pusti kar nekje obležati. On se najprej spopade z njo in s sabo ter potem, ko bi pričakovali, da je že utujen, še z vsem ostalim svetom. Če ga seveda še sploh kaj ostane na nogah.
Zakadi se v družbo, Cerkev in tudi v vse prisotne Ninivljane, ki trepečemo pred njegovo jezo. Kdaj bo napadel še mene, moje slabosti ...?
Ne, ne ... tu ni šale, tu gre za res. Čušin oznanja temeljito ... s stisnjeno pestjo.
Poslušaj Čušin, moj nasvet: "Vstani, pojdi v Ninive, veliko mesto, in kliči proti njemu, kajti njihova hudobija se je vzdignila do mojega obličja."
Če so še količkaj pametni, te bodo poslušali in se spokorili.
Vsaj začasno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar