Kdaj so začeli razlagati dejstva? Ali pa, kdaj so sploh začeli govoriti še kaj več, kot je res? Kdo bi vedel? Verjetno takrat, ko so začutili potrebo po tem, da bi dodali še kaj svojega. Da bi uveljavili svojo voljo ali pamet, poleg ali celo pred tisto, ki je bila zajeta že v sami vsebini. Razlaga ali dejstvo, -bogvedi, ali je bilo kdaj sploh lahko eno brez drugega?
Dejstva je očitno potrebno razlagati. Prenašati ljudem na razumljiv ali zgolj pravi način. Jih podučiti. Tako vsaj mislimo. Pravzaprav se vseskozi gibljemo zgolj v morju razlag. V njem plavajo dejstva kakor ledene gore. Razlage se pretakajo kot tokovi, oblivajo kose ledu, jih vrtijo in prenašajo po širjavi. Osamljene, navidezno nepovezane in neizpodbitne. Takšne pač so.
Včasih lahko tudi razlage postanejo dejstvo.
Dejstvo vere je Božje delovanje. Dejstvo vere je tudi upanje ljudi, ki je vezano na Božje delovanje. Med enim in drugim so razlage, mnenja, mišljenja ... valovanje zgodovine v njenih prostor-časnih zalivčkih. V enem smo mi, v drugem je bil Gospod. Daleč narazen.
Tudi On je govoril. Tako zelo drugače in posebno, da njegovih razlag ni bilo mogoče pomešati z staro vsebino. Prinašale so novo spoznanje. Večje od razlag.
To je pač dejstvo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar