»Ne želim živeti v družbi, ki tako sovraži. Obsojam homofobične napade. Obsojam vsakršno nasilje.«Vsekakor se popolnoma strinjam s temeljnim sporočilom navedenega citata iz peticije proti homofobičnemu nasilju, ki sta ga, po letošnjih napadih na Paradi ponosa, objavili društvi Legebitra in Dih. Resnici na ljubo, poštenemu državljanu sploh ne kaže drugega, kot da se z navedbami strinja, ker so del univerzalnih človekovih pravic, ki so kot take, vključene tudi v Ustavo Republike Slovenije (glej 14.-19. čl.). No, če bi me kdo slučajno vprašal za mnenje, kar se seveda ne bo zgodilo, bi jaz prvi stavek zapisal drugače, ker tako kot je zveni otročje, tretjega bi pa raje postavil pred drugega.
Dogajanja, ki so bila povod za nastanek peticije so seveda ponovno priškrnila predal z večno aktualno temo, ki se po novem sicer skriva v dosjeju "drugačni", vsem pa je popolnoma jasno, da gre za homoseksualce in nekatere modernejše derivate te prastare grupacije. Da smo si takoj na jasnem-, pretepanje in celo poskus zažiganja nenasilnih civilistov ter nesmiselno uničevanje premoženja, ki smo mu bili priča, je v celoti zavrženo in gnusno ravnanje, ki ga ni mogoče opravičevati z ničemer. Policija naj storilce najde in sodišče naj jim prisodi, kar jim gre.
O smiselnosti nasilja torej ne more in ne sme biti nobene debate, lahko pa se nekoliko po-ukvarjam s samim pojavom homoseksualnosti in seveda družbenim ter mojim odnosom do njega. Dejstvo je, da nobena družbena ureditev, vsaj kolikor je meni znano, še ni podpirala spolnih odnosov med isto-spolnimi partnerji, ker za to pri tej stvari dejansko gre. Paleta uradnih, pa tudi ne-uradnih stališč zajema praktično vse možne inačice, od antičnega javnega zasmehovanja, preganjanja, srednjeveškega izobčanja, zapiranja, mučenja, pa vse do fizičnih likvidacij v času nacizma ali modernega islamizma. Vsekakor gre za pojav, ki ga torej nobena družbena ureditev ne zagovarja.
Le zakaj je tako, če je vse tako nedolžno, kot se zdi? Ja … najbrž zato, ker so v tem pojavu prepoznali določeno stopnjo družbene škodljivosti. Teh stališč si ne znam tolmačiti drugače, kot tako, da je družba, pa naj bo civilna ali oblastna spoznala takšna razmerja za družbeno nekoristna in usmerjena zgolj v neodgovorno uživaštvo. Takšna razmerja že genetsko ne morejo prispevati k družbeni ali zgolj človeški reprodukciji, ker so načeloma brez potomstva. Z napredkom medicinske tehnike so seveda tudi te ovire, vsaj pri ženskih zvezah rešljive, še vedno pa je zelo vprašljivo funkcioniranje takšnih "družin" v realnem socialnem okolju in morebitnih posledicah za otroke.
Dovolim, da mi kdo kaj reče o čustveni povezanosti, globokem razumevanju, iskrenem prijateljstvu ali veliki privrženosti med moškimi oziroma ženskami in pripravljen sem se z vsem strinjati. Popolnoma razumem tudi, da nekateri moški pač ne marajo žensk in obratno, se jih morda celo bojijo in se dosti bolje počutijo v isto-spolni družbi ali celo sami. Tudi tu me pravzaprav nič ne moti. Razumeti sem pripravljen celo to, da se dva moška ali dve ženski (zaradi mene lahko tudi več) odločita živeti skupaj in to zvezo želita legalizirati. Navsezadnje … tudi prav, če verjamejo, da bodo tako srečnejši.
Nikakor pa ne morem razumeti enega … in sicer, tako očitne potrebe po javnem razkazovanju takšnih nagnjenj. Če je javno razkazovanje vsakršnih seksualnih nagnjenj splošno družbeno razglašeno za neokusno ali celo kaznivo, potem res ne razumem homoseksualcev s čim lahko opravičujejo organiziranje javnih manifestacij, na katerih zgolj poudarjajo in nazorno pokažejo svojo drugačno spolno usmerjenost. Resnično ne zmorem takšnega ravnanja razumeti drugače, kot provociranje in pozerstvo, ker "smo pač skupaj močnejši in si upamo nekaj", kar si drugi menda ne, pa čeprav bi mogoče "ti drugi" upali še kaj več, pa se jim ne zdi smiselno kazati. Meni osebno se sama homoseksualnost ne zdi toliko deviantna, problematična ali masovna, da bi se splačalo z njo posebej ukvarjati, izrazito škodljivo se mi zdi pa izpostavljanje, ki nujno vodi k reakcijam, za katere pa seveda nihče ne more garantirati, da bodo vedno le strpne. Resnici na ljubo lahko le največji naivneži pričakujejo, da se ob odkritemu propagiranju nečesa, kar je stoletja preganjano ali prepovedovano, ne bo zgodil kakšen eksces. Če sem iskren, se s takšno manifestacijo še nisem srečal-, v mojem kraju jih hvalabogu zaenkrat še ne organizirajo, pa tudi ne vem kam naj bi se obrnil, če bi slučajno naletel nanjo.
Ni mi jasno, kaj bi gospe in gospodje dejansko radi dokazali s tem. To, da so drugačni? Saj to vemo vsi tudi brez parad. Ne vem … mogoče bo svet celo kdaj uniseksualen. Sam v kaj takega sicer dvomim in tudi dočakal tega prav gotovo ne bom, kot tudi tisti ne, ki so nocoj paradirali.
Mogoče bi pa do takrat tudi oni le še skušali nekoliko potrpeti in svoje spolno življenje živeti tako kot velika večina drugih … za začetek kar v svojih spalnicah.
Poslal sem povezavo do tvoje objave, s katero si me mimogrede zopet dokaj navdušil, eni moji blogerski znanki, ki bi jo v realnem svetu z velikim veseljem imel za prijateljico. Resnično me zanima njeno mnenje, saj zelo cenim njen intelekt (kot tudi tvojega) in mislim da čeprav se ne bosta v vsem strinjala, se bosta vseeno lahko spoštovala.
OdgovoriIzbrišiUpam, da si nisem dovolil preveč?
OdgovoriIzbrišiStane, ni problema ... blogerstvo je neke vrste javno izražanje mnenj ... kakršna so, pač so. Kdor se boji govoriti pred celim svetom, tisti pač ne bloga ...
OdgovoriIzbrišiKer sem že malo "razburkal" debato, je prav, da si jo tudi sam prebereš.
OdgovoriIzbrišihttp://zogca.wordpress.com/2009/06/24/zogca-gre-namakat-svojo-vedno-manjso-rito
Od komentarja št.: 85 naprej
Se strinjam z avtorjevim pogledom na problematiko. Tudi sam smatram razkazovanje istospolnikov po ulicah kot dominantno izzivanje. Drugače pa nimam čist nič proti njim, ma niti malo ne.
OdgovoriIzbrišiPolde
V Janisinem imenu lepim komentar
OdgovoriIzbrišiZapis na blogu, ki si mi ga posredoval, bi po svoje zahteval še en približno tako dolg sestavek, da bi pojasnila določene stvari (spet, lol) in avtorju ne bi delala krivice. Moj prvi kratek komentar je, da si želim, da bi imel avtor nekaj več uvida v to, kako njegovo lastno nelagodje ob (domnevam) moški homoseksualnosti dominira nad njegovo zmožnostjo, da bi parado, ki je politična manifestacija, tudi presojal v kontekstu politične manifestacije. Tematik, ki jih je odprl v svojem zapisu, je namreč ogromno in težko se jih je lotit, če bo na koncu korenina vsega “nelagodno mi je, če dva moška javno pokažeta, da sta par in tega ne bi rad gledal”. Mimogrede, napisala sem že na MON-u, da se mi občutek (!) nelagodja kot tak zdi legitimen, da se ne bomo jajcali okoli tega detajla. Dejstvo je namreč, da nismo diskriminirani zato, ker seksamo s svojim spolom, ampak zato, ker imamo radi svoj spol in si želimo z pripadnikom/co svojega spola ustvariti partnerstvo in/ali družine, ki ob kriznih situacijah ne bodo ogrožene s strani države. Seks vsekakor spada v spalnico, hetero ali homo (mimogrede, se heteroseksualci v praksi tega res držite tako striktno, kot to pričakujete od nas? – ne bi rekla), ampak seks tukaj ne igra nobene vloge. Vlogo igra partnerstvo in ljubezen – če se lahko izrazim nekoliko patetično. In na ulicah ne kažemo seksa, ampak partnerstva. Ker se država v pravno moj seks ne more in sme vtikati, pa karkoli že počnem (ostanimo pri odraslih in izven področja zlorab), partnerstva in družino pa v pravnem smislu ureja država. In pravno urejena partnersko-družinska razmerja so lahko velikokrat tudi eksistencialnega pomena. Edini, ki poudarjajo seks kot nekaj bistvenega, so v tem kontekstu heteroseksualci.
Na Janisin komentar sem odgovoril pri Žogci in tu ga le ponavljam ...
OdgovoriIzbrišiHja, lep pozdrav spoštovanim komentatorjem v Žogcini kuhinji, kjer se Stane očitno počuti kot doma. No, saj je res fino, Žogca je organizirana ženska in zna poskrbeti za kratek čas …
Ker si je Stane torej zaželel, da bi se Janis pozabavala z mojim prispevkom na temo “drugačnih” in, ker se mu je ta želja tudi že delno izpolnila, bom tudi jaz prijel damsko rokavičko, če mi je že ravno priletela v obraz in kaj povedal kar tu, na Žogcinem pragu, pa upam, da mi ne bo zamerila.
Torej, najprej o mojem nelagodju ob homoseksualnosti in političnih manifestacijah … Priznati moram, da s homoseksualnostjo nimam nobenih izkušenj-, osebno ne poznam nikogar, ki bi se mi izpričal kot tak, niti nisem nikoli aktivno iskal informacij na to temo, razen če sem kje, po naključju kaj prebral ali slišal. Nekoč mi je sicer nekdo govoril o nekem učitelju, ki je menda bil homoseksualec, pa je žal umrl nasilne smrti. Baje so takrat veliko ugibali in sumili na obračun iz ljubosumja ali nekaj takega. Ko sem razmišljal o tem in prebral par stvari na to temo, sem prišel do ugotovitve da pravi homoseksualci svoje zasebno življenje zelo skrivajo in se verjetno ne bi kazali na nekakšni paradi. Prav tako, vsaj nekateri, očitno živijo resno partnersko življenje, ki ga tudi ne obešajo na veliki zvon. Je pa ta scena glede na značaj takšnih zvez verjetno zelo razgibana.
Kakorkoli, vtis mojega nelagodja je verjetno kar pravi, ker tudi ne vidim nobenega razloga, da bi se ob tej temi lahko počutil posebej lagodno. Stvar ni enostavna, niti nedolžna, tiče se zelo konkretnih ljudi v zelo konkretnih življenjskih situacijah, ki jim zaradi njihovih nagnjenj, pod predpostavko, da so le ta resnična in ne zgolj poza, v življenju zelo verjetno, ni bilo vedno lahko.
Nadalje sem prepričan sem, da PP sploh ne predstavlja realne homoseksualne scene, če kaj takega sploh obstaja. Pravi homoseksualci se, po mojem prepričanju, ne izpostavljajo na tak način, ker se zavedajo, da bodo z vsako provokacijo doživeli le sramotenje in še hujše nasprotne reakcije.
Skratka, povedati sem hotel, da se s takšnimi prireditvami dela tem ljudem verjetno več škode, kot koristi. Poleg tega, če smo že pri politiki-, naj mi nekdo pove, v čem so homoseksualci toliko drugačni od ostalih, da bi se morali aktivno in ločeno politično udejstvovati? Edina bistvena razlika, ki jo jaz ugotavljam je pač ta, da imajo spolne odnose z istim spolom. In to je bistvo vsega. Lepo vas prosim, a je zato treba politično agitirati?
Oprostite dragi moji, tudi homoseksualci lahko politično delujejo v okviru strank, vendar spolno občevanje z istim spolom zame pač ni politični program, ki bi kogarkoli zanimal. To je za v spalnice. Če se temu odrečete, potem dejansko ne ostane nič omembe vrednega, kar bi vas delalo drugačne.
Tole je še nadaljevanje, ker Google očitno ni vajen dolgoveznih komentarjev ...
OdgovoriIzbrišiTorej, če gre nekdo v imenu homoseksualcev na cesto, potem pač ne morem v tem videti drugega kot samo, da bi rad razglasil spolne odnose med pripadniki istega spola za normalne. Kaj drugega pa ni nič novega, v vsem drugem so to menda ja normalni ljudje, ki hodijo v nekakšne službe ali šole in pač skušajo živeti kot vsi ostali. Ali pa si morda nekateri želijo biti še kaj več?
Predsodkov, ki jih “ostali” nosimo v sebi in so očitno del našega genoma, ne bo zmanjkalo, pa če gre cela Vlada na PP in ne samo Žbogar.
V tem me Janis celo potrjuje, ko navaja “… da nismo diskriminirani zato, ker seksamo s svojim spolom, ampak zato, ker imamo radi svoj spol in si želimo z pripadnikom/co svojega spola ustvariti partnerstvo in/ali družine, ki ob kriznih situacijah ne bodo ogrožene s strani države.”
Ja … kje je torej razlika? Jaz je res ne vidim. Tudi jaz imam povsem konkretno partnerico s katero sem si ustvaril povsem konkretno družino. In kaj imam od države, kar ne bi pripadlo komurkoli, ki ima otroke,torej načeloma tudi homoseksualcem? Saj lahko imajo otroke tudi že od prej in se kasneje opredelijo za istospolno partnerstvo. Dobro, zdaj ne bom razvijal imaginarnih hipotez, dejstvo je, da ne razumem na kaj nas “aktivisti” dejansko skušajo opozoriti. Osebno mislim, da gre za provokacije in cenen blef, ki z resničnim stanjem nima nobene prave zveze.
No Janis pravi še “… pravno urejena partnersko-družinska razmerja so lahko velikokrat tudi eksistencialnega pomena.”
Absolutno, vendar se je nečesa treba le zavedati. Zakon moškega in ženske je institucija, ki je stara tisočletja, ima številne predvidljive in ne-predvidljive posledice, tako socialne, pravne, ekonomske, demografske … Istospolne zveze pa so popolna novost, ki se ni izkazala še v ničemer, poleg že omenjenih velikih predsodkov, ki takšne stvari spremljajo. Zakonske zveze imajo poleg seksualnih (ki so pri nas verjetno že resnično popolnoma minorni, ker dvomim, da gre še kdorkoli nedolžen v zakon), zelo jasne in celo zakonsko opredeljene smotre s katerimi se ljudje zmoremo tudi poistovetiti in jim lahko rečemo družbena vloga zakonske zveze. Istospolne zveze se bodo za dokaz svoje družbene pozitivnosti morale še krepko truditi, pa ne s poljubljanjem in bobnanjem po ulicah ampak s konkretnim odnosom do družbenega okolja, ki je pa zelo zahtevno in seveda globoko skeptično.
Torej, dragi moji dokažite se, kako resni in družbeno koristni ste v svojih namenih in potem iščite pravico. Če sodim po vtisu, ki ga je name naredilo dogajanje ob PP in sama parada, imate še veliko rezerve.