Pleši medo

Če gre medved v naših krajih po opravkih in pri tem povsem krotko prečka kakšno cesto, se zlahka prebije na naslovnice časopisov in v najbolj gledane televizijske termine. Mali zverinski sprehod postane senzacija in tema pogovorov med lovci in nabiralci ali zgolj občasnimi amaterskimi kršilci gozdnega miru. Zanimiv se mi zdi aktiviran mobilizacijski potencial družbeno obrambnih mehanizmov ob pojavu zverinice iz Rezije, za katero je popolnoma jasno, da je brez vsakih možnosti in da je njena samo-promocija zgolj življenjsko usodna zabloda. Njen položaj je primerljiv s položajem optimista, ki sede z golo zadnjico na mravljišče, v upanju, da ga mravlje ne bodo opazile.
Vstop prave divje narave v kontrolirani človekov svet je prekršek, zelo hud prekršek. Vse naše okolje postaja živalski vrt, ki je zaenkrat ograjen od znotraj na ven. Izstopanje je neomejeno, za vstop pa je predvidena smrtna kazen. Njena izvršitev je razglašena za zabavno, športno in družbeno-koristno početje. Divjine, še zlasti mesojede, z zobmi in kremplji ne trpimo med nami, pa če je še tako izgubljena in prestrašena. Sožitje je popolnoma izključeno. Ukrepanje je takojšnje in drastično, v zadnjem primeru so vladarji dežele odredili opozorilno streljanje talcev in sicer 70 iz vrst Ursus arctos ter 10 iz vrst Canis lupus. Enote oborožencev so dobile vsa potrebna pooblastila in ni dvoma, da bodo v celoti izpolnjena, morda še dosti pred predvidenim rokom.
Upajmo, da bo tokrat zaleglo.