Pokojnik

Vas z nenavadnim imenom leži severo-vzhodno od Sevnice, v hribovitem svetu v bližini Zabukovja. Strm, gozdnat kras visokih travnikov, prepišnih planjav in gorskih zaselkov se počasi, sicer z zamudo, ampak vendarle prebuja iz zimske omame. To nedeljo je sonce poplavilo tudi Sevnico in sveži pomladni svetlobi smo se šli nastavit na Pokojni vrh. Da bi si prislužili lepoto dneva, smo se iz Zabukovja odpravili peš v hrib. Dobre pol ure kasneje smo na topli prisoji ob cerkvici že sedli na tla, čeprav se je v sencah še tipal zadnji sneg. Nižinski travniki že dobivajo sveže zelenkaste prelive, tam gor-, na sončni predbohorski stopnici, pa iz suhe trave le sramežljivo kukajo prve bele rožice. Očitno je na vrhu tudi za ptice še prehladno in v redkem brezveterju smo za kakšno minutko uspeli celo prisluhniti nečemu, česar že dolgo nisem slišal … in sicer tišini, popolni in gluhi, brez ptičjega petja, šelestenja listja, ropota, brnenja, oddaljenih šumov … dobesedna glasovna tema, prava zvočna črna luknja ... Vsa druga okolja v katerih se pojavljam, so vsaj nekoliko zvočno onesnažena … z brnenjem računalnikov, tiktakanjem ur, oddaljenimi zvoki prometa, pogovori … Popolna tišina je zame nekaj izjemnega, posebna izkušnja … počutil sem se, kot bi se mi v tisti slabi minutki, ko smo uspeli biti tiho, nalilo olje na čutila … zdelo se mi je, da se mi ušesa čistijo in zračijo, bolj kot pri vsaki glasbi … No, stanje se je hitro normaliziralo, ker v tišini ne zdržimo dolgo, vendar zdaj vsaj vem odkod je vas dobila ime …Pokojnik

Pokojni vrh

Pokojni vrh

Zalog pod Bohorjem

Mrzla Planina

Zabukovje

Prostočasni furman