Šentjanž

... dolenjski pušeljc ... stari slovenski dvor ... nežno stisnjen ob sv. Janeza sredi sončnih dolenjskih gričev ...

Povsod polno buč, cvetja in okraskov iz slame ... bučariada je v kraju ... Pri Repovžu zvem, da traja do sredine novembra. Drugi teden imajo slikarsko kolonijo ... krasno, nekaj se le dogaja ... Imajo prizadevno turistično društvo ...
Cerkev je lepo obnovljena, tudi trg pred njo ... trudijo se. Mislil sem pozdraviti župnika, gospoda Janeza, pa ga ni bilo.

Pa ni samo Šentjanž, krajevna skupnost obsega veliko področje, vasi so oddaljene, razdalje so precejšne, ceste dolge .... prek 50 km jih imajo na skrbi in ljudje zahtevajo višji standard vzdrževanja, bolj sprotno pluženje in posipavanje poledice v zimskem času ter krpanje in sanacijska dela v sezoni, pove predsednik Ivan Orešnik. Ivan je moj "stari" znanec, bi rekel ... no, upam, da si ne domišljam preveč, že kar prijatelj ... vsaj 10 let se srečujeva ob cestarskih in ostalih zadevah ... Vztrajen, prizadeven, podjeten in pošten ... čisto pravi za to veliko, redko poseljeno in predvsem kmetijsko območje ...
Predstavil sem jim program s poudarki na tistem, kar se posebej navezuje na Šentjanž in potem smo se razgovorili ... dve uri, kot bi mignil, pa še pecivo od gospe Majde ...
Hja, ... kaj je tu sploh lahko problem ... jasno, ceste. Nujno je izboljšati povezave s svetom.

Šentjanško okolje je čudovito, vendar je na vsako stran daleč do bolj "glavnih" povezav. Brez dobrih cest se ne da živeti. V službo se vsi vozijo, nekaj v Krmelj, pa še kam dlje ...

Računajo tudi na "tretjo razvojno os", da bi šla čez Mirensko dolino ... tudi mi.
Za krajevne ceste so objavili razpis in dobili vlog za en miljon evrov. Vse je potrebno, vendar se vse naenkrat ne bo dalo. Pri tako delovnih ljudeh se bo pa slej ko prej vse naredilo ... ni skrbi, samo malo družbene podpore, pa bo...

Ivan pravi, da ljudje kar gradijo hiše in ostajajo doma in tudi otrok je nekaj, krasno ...
Gradijo vodovode - občinski je Leskovec-Osredek, ki se priklaplja na krmeljsko vrtino, sami pa gradijo Cerovec-Hom ... poceniti jim je uspelo za polovico
Spet ugotavljamo kako racionalne znajo biti krajevne skupnosti pri svojih projektih v primerjavi z npr. državo. Problem je, da smo pri velikih projektih na državnem cestnem omrežju vezani na postopke Ministrstva za promet, kar vse skupaj moćno podraži in zavleče ... Slovenija je na nekaterih področjih zelo centralizirana, pri cestariji sploh.

Pa smo se razgovorili o nadzorih nad kvaliteto del a občinskih cestah ..., hm, občina bi v bistvu lahko imela svoj lasten, hišni nadzor nad izvajanjem del, le človeka s primerno izobrazbo in izkušnjami je treba najti ... bomo videli.

Pa šolski prevozi ... potrebno, vendar zelo drago. Zakaj te zadeve ne razdelimo in oddajamo po sklopih, recimo po šolskih okoliših, tako bi prišli zraven tudi manjši prevozniki, tisti, ki zdaj itak že vozijo ...

Strinjajo se s pobudo za pospeševanje razvoja turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Turizem da kraju dvojno dodano vrednost, ena je tista, ki jo ljudje zaslužijo, drugo dobi pa okolje, ki napreduje in se olepša ... jasno, da ne gre takoj. Leta, mogoče desetletja so potrebna, da ljudje začnejo resno razmišljati o takšni spremembi ... iz šihtov in traktorjev v ponudbo, promocijo, privabljanje gostov, animacijo ... gotovo ni enostavno, vendar se splača.

Razmisleka je vredna možnost, da se pridobijo, verjetno s privatnimi vlaganji, kakšne enote domske oskrbe ... zakaj pa ne, v tako lepem kraju. Cela mirnska dolina nima nobenega doma za ostarele in oskrbe potrebne.

Ej, Šentjanž, daj klobuk postrani ..., prijazen, gostoljuben in tako domač si mi ... vedno rad prihajam nazaj ...