torek, 28. oktober 2008

Po nakupih ...

Kupovanje oziroma, bolje rečeno, obiskovanje trgovin je tudi pri nas v zadnjih 20-ih letih postalo pomemben, če ne celo osrednji del urbane kulture. V tem času je izgubilo, če je sploh kdaj imelo, izvorni pomen zalaganja gospodinjstev z življensko pomembnimi dobrinami. Takšen pomen je imelo mogoče še takrat, ko smo s koši hodili "fasat" v lokalno "štacuno".
Takrat se je nakupilo tisto res nujno, česar ni bilo doma ... moka, sol, olje, sladkor, prašek, makaroni ... in v bistvu konec. Vse ostalo smo nekako sami pridelali, dobili pri sorodnikih, zredili ... kaj pa vem ... ali pa preprosto ne rabili in tudi ne poznali ...
Trgovke so računale "peš", kartic ni bilo, denar je bil samo na roke ali pa na "puf" do meseca ... spomnim se, ko še ni bilo niti hladilnika ali zamrzovalnika ... torej tudi nobenih jogurtkov, salamic, sirčkov, sladoledov, pečjakov ...
Danes je vse drugače ...
Toliko je vsega ... bogata ponudba ... kar nekaj nabiramo ... pojdimo še tja, imajo tiste čokolade ... pa tam imajo, saj veš, tisti čips ... oni keksi zadnjič so bili tudi v redu, kje smo že tisto kupili ... da ne pozabimo še torto, danes bomo vzeli skutno ... pa otroci imajo tako radi tiste sirčke ...
Ah, kaj le imajo radi ... nič ... razvajeni so ... tako kot mi ...
Nakupovanje danes gotovo ni več tisto, kar je bilo pred 35-imi leti, kolikor moj spomin nese, da ne govorim še za bolj nazaj, kot so mi pripovedovali stari ... nakupovanje je danes razvedrilo, predah, rekreacija, sprostitev ... užitek za nekatere, časovno mašilo za druge, družabni dogodek za tretje ...
Nihče me ne bo prepričal, da bi česarkoli manjkalo, če bi bile trgovine zaprte ob nedeljah ... in vendar ... tudi sam grem včasih v nedeljo v trgovino. Bolj za hec pravim, iz solidarnosti do trgovcev ... če so že tam, da jim dam vsaj nekaj zaslužiti ...
In ko poškilim, kaj imajo nedeljski nakupovalci v košarah, ugotovim, da jih je kakšne 3/4, najbrž z mano vred, prišlo v trgovino kar tako malo, ker je pač čas ... ... in da bi tisto, kar smo nabrali, gotovo zlahka kupili že med tednom ...
Kaj se dogaja z nami?
Uvajamo nove vzorce vedenja, postajamo zahtevnejši ...?
Mislim, da niti ne. Preprosto smo prezasičeni. Jedli bi radi s polnim želodcem, pa nam ne tekne prav, zato razvajeno odbiramo tisto, kar nam je še zanimivo.

In kaj naj še rečem ... hvalabogu, da je tako, kot je ... resnično upam, da ne bo nikoli slabše, ker bi se ljudje zelo težko navadili ... no, če bi bilo treba, bi se pa tudi ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)