Vino je umetnina... Če kdo tega ne verjame, mora obiskati kakšnega pravega vinogradnika, kletarja ali viteza vina ... lahko pa tudi v eni osebi vse hkrati ...
Ko poslušaš opise sort ... belih, rdečih, rožnatih, črnih, žametnih ... v kozarcih predpisanih oblik vonjaš bezeg, suhe slive, hrastov les, sadje, zemljo ... ter končno tudi razdražiš svoje brbončice z mešanicami okusov ... kiselkastih, sladkastih, trpkih, hrastovih ter bolj ali manj dozorelih in jasno, kot se spodobi reči poznavalcem ... zaokroženih, ... takrat se čutiš nekako ... nevrednega ... ali morda počaščenega ...
Takrat spoznaš, da stojiš na pragu izjemne zakladnice znanja in izkušenj številnih generacij ... da si pred rezultatom večletne prizadevnosti vinogradnika in kletarja ... ter seveda pred oltarjem Božjega usmiljenja, ki je gori in tem pridnim rokam naklonilo dovolj obilen blagoslov toplega sončka ...
Gozdovi in travniki so povsod, trta pa ne zori povsod ... Tam kjer je, zaznamuje generacije, postane izročilo, družinska tradicija, način življenja in simbol posebne povezanosti ljudi z zemljo. Pridelava grozdja in vina ni isto kot sajenje koruze ali krompirja ... je nekaj več ... je nekaj kar si lahko privoščijo le izbranci ... tisti, ki imajo svojo deželo in življenje še posebej radi ... tisti, ki jim je svet tudi praznično počivališče in ne le dolina solz ...
Vino je utekočinjena poezija ... zlit opis krajine, sonca, življenja in dela več generacij ljudi ... vino je predragoceno za pitje ... vino se poskuša ... vino ni za pijane ... vino je za trezne ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar